14-08-2019, 13:43
Uhhhu, tale odločitev Ustavnega sodišča je od lani, ampak je doslej nisem poznal, niti je nisem zasledil na portalu, obravnava pa kolege strelce in pretekla dogajanja na enem od primorskih strelišč.
Da vam skrajšam branje, sem pomembne dele izseka odločitve odebelil oziroma podčrtal :
http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US32025
"11. V skladu s 125. členom Ustave so sodišča vezana le na Ustavo in zakon. To pomeni, da predpisov izvršilne veje oblasti pri odločanju niso dolžna uporabiti, če ocenijo, da so v neskladju z zakoni oziroma Ustavo. Ustava s tem daje sodniku pooblastilo in mu hkrati nalaga dolžnost, da pri odločanju o pravicah in obveznostih ne uporabi nezakonitih ali protiustavnih podzakonskih predpisov (t. i. exceptio illegalis). V skladu s prvim odstavkom 15. člena in 125. členom Ustave ter z vidika jamstev, ki jih zagotavlja 22. člen Ustave, to hkrati pomeni, da je sodišče dolžno obrazložene trditve o nezakonitosti in protiustavnosti podzakonskega predpisa, na katerem temelji izpodbijani posamični akt, obrazloženo zavrniti, če meni, da so očitki neutemeljeni.[2]
12. Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave izhaja tudi zahteva po prepovedi sodniške samovolje. To ustavno procesno jamstvo je po ustaljeni ustavnosodni presoji kršeno, kadar je sodna odločba že na prvi pogled očitno napačna oziroma kadar ni oprta na razumne pravne razloge, zaradi česar je utemeljeno sklepanje, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev, ali kadar so argumenti sodišča že na prvi pogled tako nerazumni, da po nobeni od mogočih razlag zakona ne pridejo v poštev in je zato odločitev sodišča očitno napačna.[3]
13. Pritožnika sta v zahtevi za sodno varstvo obrazloženo uveljavljala, da je Pravilnik v neskladju z ZOro-1. Sodišče je na te navedbe, ki jim očitne neutemeljenosti ni mogoče očitati (primerjava določb ZOro-1 in Pravilnika v 8. in 9. točki obrazložitve te odločbe), odgovorilo s stališčem, da je zakonodajalec v 56. členu ZOro-1 dal ministru za notranje zadeve pristojnost, da predpiše podrobnejše predpise o redu na strelišču in drugih pogojih streljanja, zaradi česar pritožnika z navedbami, da te določbe Pravilnika niso skladne z Ustavo, ne moreta uspeti, saj dokler Pravilnik velja, ga je treba spoštovati. Ta odgovor sodišča ni le povsem splošen, temveč je oprt na sklepanje, ki je v neposrednem nasprotju s pooblastilom in dolžnostjo sodišča, da presoja zakonitost in ustavnost podzakonskih predpisov in da odločitve ne opre na nezakonite ali protiustavne podzakonske predpise (exceptio illegalis). Iz dejstev, da je zakonodajalec ministra pooblastil za podrobnejšo ureditev pogojev streljanja in da je Pravilnik veljaven, namreč ne izhaja sklep, da imajo uporabljene določbe Pravilnika vsebinsko podlago v ZOro-1. Takšno sklepanje po obličnostnem oziroma formalnem namesto po vsebinskem merilu pomeni spregled ustavne določbe o vezanosti sodnika na Ustavo in zakon ter spregled pooblastila in dolžnosti, da sodnik pri odločanju o pravicah in obveznostih ne uporabi nezakonitih ali protiustavnih podzakonskih predpisov.
14. S sprejetjem navedenega stališča je sodišče kršilo prepoved sodniške samovolje iz 22. člena Ustave. Ustavno sodišče je zato izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču v novo odločanje. Pri novem odločanju bo sodišče moralo upoštevati stališča iz te odločbe. Ker je Ustavno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo že zaradi kršitve prepovedi sodniške samovolje iz 22. člena Ustave, mu ni bilo treba presojati drugih zatrjevanih kršitev človekovih pravic. "
Da vam skrajšam branje, sem pomembne dele izseka odločitve odebelil oziroma podčrtal :
http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US32025
"11. V skladu s 125. členom Ustave so sodišča vezana le na Ustavo in zakon. To pomeni, da predpisov izvršilne veje oblasti pri odločanju niso dolžna uporabiti, če ocenijo, da so v neskladju z zakoni oziroma Ustavo. Ustava s tem daje sodniku pooblastilo in mu hkrati nalaga dolžnost, da pri odločanju o pravicah in obveznostih ne uporabi nezakonitih ali protiustavnih podzakonskih predpisov (t. i. exceptio illegalis). V skladu s prvim odstavkom 15. člena in 125. členom Ustave ter z vidika jamstev, ki jih zagotavlja 22. člen Ustave, to hkrati pomeni, da je sodišče dolžno obrazložene trditve o nezakonitosti in protiustavnosti podzakonskega predpisa, na katerem temelji izpodbijani posamični akt, obrazloženo zavrniti, če meni, da so očitki neutemeljeni.[2]
12. Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave izhaja tudi zahteva po prepovedi sodniške samovolje. To ustavno procesno jamstvo je po ustaljeni ustavnosodni presoji kršeno, kadar je sodna odločba že na prvi pogled očitno napačna oziroma kadar ni oprta na razumne pravne razloge, zaradi česar je utemeljeno sklepanje, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev, ali kadar so argumenti sodišča že na prvi pogled tako nerazumni, da po nobeni od mogočih razlag zakona ne pridejo v poštev in je zato odločitev sodišča očitno napačna.[3]
13. Pritožnika sta v zahtevi za sodno varstvo obrazloženo uveljavljala, da je Pravilnik v neskladju z ZOro-1. Sodišče je na te navedbe, ki jim očitne neutemeljenosti ni mogoče očitati (primerjava določb ZOro-1 in Pravilnika v 8. in 9. točki obrazložitve te odločbe), odgovorilo s stališčem, da je zakonodajalec v 56. členu ZOro-1 dal ministru za notranje zadeve pristojnost, da predpiše podrobnejše predpise o redu na strelišču in drugih pogojih streljanja, zaradi česar pritožnika z navedbami, da te določbe Pravilnika niso skladne z Ustavo, ne moreta uspeti, saj dokler Pravilnik velja, ga je treba spoštovati. Ta odgovor sodišča ni le povsem splošen, temveč je oprt na sklepanje, ki je v neposrednem nasprotju s pooblastilom in dolžnostjo sodišča, da presoja zakonitost in ustavnost podzakonskih predpisov in da odločitve ne opre na nezakonite ali protiustavne podzakonske predpise (exceptio illegalis). Iz dejstev, da je zakonodajalec ministra pooblastil za podrobnejšo ureditev pogojev streljanja in da je Pravilnik veljaven, namreč ne izhaja sklep, da imajo uporabljene določbe Pravilnika vsebinsko podlago v ZOro-1. Takšno sklepanje po obličnostnem oziroma formalnem namesto po vsebinskem merilu pomeni spregled ustavne določbe o vezanosti sodnika na Ustavo in zakon ter spregled pooblastila in dolžnosti, da sodnik pri odločanju o pravicah in obveznostih ne uporabi nezakonitih ali protiustavnih podzakonskih predpisov.
14. S sprejetjem navedenega stališča je sodišče kršilo prepoved sodniške samovolje iz 22. člena Ustave. Ustavno sodišče je zato izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču v novo odločanje. Pri novem odločanju bo sodišče moralo upoštevati stališča iz te odločbe. Ker je Ustavno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo že zaradi kršitve prepovedi sodniške samovolje iz 22. člena Ustave, mu ni bilo treba presojati drugih zatrjevanih kršitev človekovih pravic. "