Ocena teme:
  • 0 Glas(ov) - 0 Povprečje
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
o ločevanju streliva in orožja in omarah in še čim
#21
(05-05-2017, 15:32)ggrreo Napisal: Ne spreminja se zato, da se spreminja, ampak zato, da se strelce privije na čim več možnih koncih in da pridejo do zaključka, da se nima smisla ukvarjat s strelstvom in da najdejo nek drug hobi.

Boleče pa je brat objave nekaterih, ki že razmišljate o nakupu novih omar. Če se vam ta točka glede standardov omar in sefov zdi smiselna in menjava omare nekaj samoumevnega potem vam ni pomoči. Žalost od žalosti.

Drži.
Odgovori
#22
(04-05-2017, 21:57)mr.T Napisal:
(04-05-2017, 19:11)milans Napisal:
(04-05-2017, 12:40)topostrelec Napisal: Mr.T: kaki sefi pa naj bi potem po novem prišli v poštev in kje v sloveniji se jih lahko kupi? Jaz ko gledam razne kataloge sefov, nikjer ne vidim EU normativov, ali pač samo narobe berem.

Na Primatovi strani so vsi artikli opremljeni tudi z oznakami EU

Misliš da so ti ki jih ima folk doma in so stari 20 ,30 ali več let , sveda ne EN standardi s zdaj od kar smo v EU na vseh kosih v prodaji na starejših tega sveda ni kar ne pomeni, da je omara ali sef slabši a po novem ne bo izpolnjeval pogojev   ker nima EN , v trenutno veljavem pravilniku tudi ni govora o standardih ampak vsaj na pol po ZKP , tritočkovno zaklepanje in debeline materiala , zdaj pa ........
Malo me jezi ker smo se zadnjem sestanku med drugim tudi to z njimi dogovorili in so se strinjali da Zdrava kmečka pamet prevlada nad EN- abecedo in da je trenutni standard zadosten , in novi EN xxyy ne prinašajo nič razen stroška. Celo obratno , marikdo(tud sam imam nekaj starih primatov) kupi zelo kvalitetno rabljeno omaro ali sef za dobr denar medtem ko si nove z ENxxxx enake kvalitete ne bo kupil ker košta 4-5x več kot tista stara 20 let.

To je res. Pred kratkim sem kupil en tak sef. Ki je sicer avstrijske znamke, ne slovenske, ampak sef pač.

Samo sem govoril s tehnikom na tej firmi in dejansko so Avstrijci eno 13 let nazaj naredili zelo podobno. Svoj Ö standard so zamenjali z evropskim in je tehnik rekel, da so firme menjavale blagajne, ker so imele vse zavarovano in je moralo biti v skladu s standardom.

Saj sefi niso brezvredni potem. Je pa res, da sem jaz kupil za 300 € nekaj, kar je 12 let nazaj stalo 4300 €.

Mene moti predvsem to, da marsikateri bogatejši narodi, začenši z Nemci ne cirkusirajo okrog tega toliko. Čeprav okrog orožja pa ta trenutek ne vem, kakšne papirje mora imeti  omara v Nemčiji.

Pa poznam eno strelsko društvo, ki ima doma zavarjene omare (zavarili so jih na eni firmi sicer - kot donacija). Saj omare so solidne, iz zelo debele pločevine. Vrata marsikaterega sefa niso tak debela (če gledamo res samo material na vratih).
Odgovori
#23
(05-05-2017, 08:04)ales1a Napisal: Po stari uredbi strelivo sploh ni potrebno, da je ločeno.
Citat:Orožje se mora hraniti zaklenjeno in sicer ločeno od streliva, razen če sta orožje in strelivo shranjena v ognjevarni omari, sefu ali v posebej zavarovanem prostoru.

Na tečaju so rekli, da je vsaka kovinska omara takorekoč ognjevarna. Trenutno ni zahtev po standardih. Orožje imaš lahko napolnjeno in metek v cevi.

Načeloma lahko omaro iz dil skup zbiješ pa z žabico zakleneš in je po tem zakonu vredu (sicer tukaj mora biti ločeno od streliva). Ampak pojem ločeno od streliva je spet opredeljen in pravi, da je to takrat, ko se strelivo fizično ne dotika orožja, enako če je strelivo v nabojniku (nabojnik se ne sme dotikati orožja). Torej je lahko v istem prostoru/predelu sefa.

Tistega, ki te je imel na tem tečaju, prosi denar nazaj.

Ognjevarne omare sploh niso enake sefom oz. blagajnam. Blagajne so zelo redko prav ognjevarne.

Ognjevarne omare so iz pločevine (navadne), imajo pa vmes material, ki je težak kot hudič, po barvi pa spominja na pur peno.

Bistvo ognjevarne omare je, da se ob ognju ta material začne spreminjati, počrneva a hkrati jemlje toploto stran.

Ognjevarne omare so za računalniške medije recimo.

Ni pa ognjevarna omara varna, ker se je lahko lotiš z malo večjo sekiro in narediš lepo luknjo vanjo v 10+ minutah. In varnostni standardi so *povsem* drugačni. Blagajne se merijo v rezistivnosti na vlom v minutah, ognjevarne pa v odpornost na ogenj v minutah. Tipično je to 30 60, 90 ali maksimalno kar sem jaz videl - 120 minut.
Odgovori
#24
(05-05-2017, 19:45)bbbbbb2011 Napisal:
(05-05-2017, 08:04)ales1a Napisal: Po stari uredbi strelivo sploh ni potrebno, da je ločeno.
Citat:Orožje se mora hraniti zaklenjeno in sicer ločeno od streliva, razen če sta orožje in strelivo shranjena v ognjevarni omari, sefu ali v posebej zavarovanem prostoru.

Na tečaju so rekli, da je vsaka kovinska omara takorekoč ognjevarna. Trenutno ni zahtev po standardih. Orožje imaš lahko napolnjeno in metek v cevi.

Načeloma lahko omaro iz dil skup zbiješ pa z žabico zakleneš in je po tem zakonu vredu (sicer tukaj mora biti ločeno od streliva). Ampak pojem ločeno od streliva je spet opredeljen in pravi, da je to takrat, ko se strelivo fizično ne dotika orožja, enako če je strelivo v nabojniku (nabojnik se ne sme dotikati orožja). Torej je lahko v istem prostoru/predelu sefa.

Tistega, ki te je imel na tem tečaju, prosi denar nazaj.

Ognjevarne omare sploh niso enake sefom oz. blagajnam. Blagajne so zelo redko prav ognjevarne.

Ognjevarne omare so iz pločevine (navadne), imajo pa vmes material, ki je težak kot hudič, po barvi pa spominja na pur peno.

Bistvo ognjevarne omare je, da se ob ognju ta material začne spreminjati, počrneva a hkrati jemlje toploto stran.

Ognjevarne omare so za računalniške medije recimo.

Ni pa ognjevarna omara varna, ker se je lahko lotiš z malo večjo sekiro in narediš lepo luknjo vanjo v 10+ minutah. In varnostni standardi so *povsem* drugačni. Blagajne se merijo v rezistivnosti na vlom v minutah, ognjevarne pa v odpornost na ogenj v minutah. Tipično je to 30 60, 90 ali maksimalno kar sem jaz videl - 120 minut.

Tak je bil odgovor Boškota na to, na kateri standart je potrebno gledat pri nakupu sefa - btw napisane potrebe po standardu ni nikjer. 
V zakonu imaš tri opcije, kjer strelivo ni potrebno imeti ločeno od orožja:
-ognjevarna omara
-sef
-posebno zavarovan prostor

Zdej pa bodi frajer (ne leti direktno nate, govorim nasplošno) in povej kdaj je neka železna škatla, katera ima tako ali drugačno zaklepanje sef iz zgornje točke in kdaj ni. Ali je to takrat ko ima 100kg ali je to takrat ko ima 4 zapahe ali je to takrat ko je pločevina debela 4mm ali je to takrat kadar ima dvojno steno in vmes negorljiv material. To ni nikjer definirano. Torej bi si spet radi sami sebi komplicirali življenje.

[Image: BARSKA-Biometric-Safe-Review.jpg]
Tole je sef...

[Image: 7456794.jpg]

Tudi tole je sef. 

Oboje po zakonu zadosti. Vemo pa vsi da je kvaliteta takih izdelkov zelo varljiva. Ampak po zakonu imam lahko v obeh nabito orožje.

Na moji ognjevarni omari piše: 
  • Sicherheitsstufe B nach VDMA 24992, Stand Mai 1995
  • EN ISO 9001 2008
Pa spet nevem ali bo po novi zakonodaji to veljavno ali ne.

[Image: wp20170505222243pro.jpg]
Protection against burglary 


Po specifikaciji se iz link se mi tudi sanja ne, koliko časa je moj požarno odporen.


Security level/ Resistance grade
Short description
Safety feature
Insurance rating*
A acc. to VDMA 24992**
door double-walled, corpus single-walled
limited burglary protection
acc. agreement with the property insurer
S1 acc. to EN 14450
door double-walled, corpus single-walled and locking device
tested burglary protection
private up to €5,000 €
commercial up to €2,500
B acc. to VDMA 24992**
door and corpus double- or triple-walled, surrounding fire fold
limited burglary protection, fire protection acc. to DIN 4102
acc. agreement with the property insurer
S2 acc. to EN 14450
door double-walled, corpus generally double-walled
tested burglary protection
private up to €30,000
commercial up to €2,500
Resistance grade N (0) acc. to EN 1143-1
door and corpus muti-walled, surrounding fire fold
tested burglary protection acc. to guaranteed resistance unit 30/30
private up to €40,000 commercial up to €10,000
Resistance grade I acc. to EN 1143-1
door and corpus multi-walled, surrounding fire fold
tested burglary protection acc. to guaranteed resistance unit 30/50
private up to €65,000 commercial up to €20,000
Resistance grade II acc. to EN 1143-1
door and basic shell three-walled, surrounding edged fire folds
RU 50/80
private up to €100,000 commercial up to €50,000
Resistance grade III acc. to EN 1143-1
door and basis shell with special concrete filling
RU 80/120
private up to €200,000 commercial up to €100,000
Resistance grade IV acc. to EN 1143-1
completely filled with special concrete
RU 120/180
private up to €400.000 commercial up to €150,000
Resistance grade IV CD acc. to EN 1143-1
completely filled with special concrete
RU 120/180
CD: RU 1000
commercial up to €250,000
Resistance grade V acc. to EN 1143-1
completely filled with special concrete
RU 170/270
commercial up to €250,000
Resistance grade V CD acc. to EN 1143-1
completely filled with special concrete
RU 170/270
CD: RU 1000
commercial up to €375,000
Fire protection 
S 60 P acc. to EN 1047-1
available in various security levels and resistance grades
60 min. fireproof for paper
acc. agreement with the property insurer
S 120 P acc. to EN 1047-1

120 min. fireproof for paper

S 60 DIS acc. to EN 1047-1

60 min. fireproof for data media

S 120 DIS acc. to EN 1047-1

120 min. fireproof for data media

LFS 30 P acc. to EN 15659

30 min. light fire protection for paper

LFS 60 P acc. to EN 15659

60 min. light fire protection for paper






Vglavnem spet bojo zakompliciral zakon zaradi brezveznih stvari. Mislim, da so sedaj vredu urejene in da ni nobenih težav, če ostane tako kot je sedaj.
Edino če ma sefarski lobij prste vmes pa si rabijo promet naredit.
Odgovori
#25
(05-05-2017, 19:45)bbbbbb2011 Napisal: Tistega, ki te je imel na tem tečaju, prosi denar nazaj.

Ognjevarne omare sploh niso enake sefom oz. blagajnam. Blagajne so zelo redko prav ognjevarne.

Ognjevarne omare so iz pločevine (navadne), imajo pa vmes material, ki je težak kot hudič, po barvi pa spominja na pur peno.

Bistvo ognjevarne omare je, da se ob ognju ta material začne spreminjati, počrneva a hkrati jemlje toploto stran.

Ognjevarne omare so za računalniške medije recimo.

Ni pa ognjevarna omara varna, ker se je lahko lotiš z malo večjo sekiro in narediš lepo luknjo vanjo v 10+ minutah. In varnostni standardi so *povsem* drugačni. Blagajne se merijo v rezistivnosti na vlom v minutah, ognjevarne pa v odpornost na ogenj v minutah. Tipično je to 30 60, 90 ali maksimalno kar sem jaz videl - 120 minut.

Iz ust avtorja navedbe je bilo mišljeno, da je "ognjevarna" za 3 minute, kar v tem smislu drži..
Odgovori
#26
Ker sem ravno nov tako na forumu kot v strelskih vodah, me seveda zanima hramba orožja posameznika.

Prebirajoč prispevke o prihajajočih spremembah zakonskih in podzakonskih aktov sem večkrat naletel na strah o ne vem kakšnih zahtevah glede standardov potrebnih za varno hrambo orožja, ločevanju, itd. pa me zato zanima ali se ta strah povezuje z zbiratelji na katere se predlog nove uredbe o tehničnih pogojih varovanja tudi nanaša ali je ta strah povezan tudi z ostalimi lastniki. Glede na meni dostopno dokumentacijo in predlog sprememb ZORO s strani delovne skupine MNZ, se ta del (prvi in drugi odstavek 25. člena) sploh ne spreminja.

Moje vprašanje je ali sem kaj spregledal ali pa je ta strah (zaenkrat) neosnovan in da je to predvsem zaradi tega, ker nihče ne ve kaj bi lahko prinesli novi predlogi oz. večina vas, ki izražate strah spada pod posameznike, ki orožje zbirajo. Se motim?
Odgovori
#27
Zadeva je popolnoma enaka kot je bila pred leti z nalepkami za registracijo avtomobila.Negdo je izračunal koliko lahko zasluži ob spremembi zakona o hrambi orožja,država bo dobila svoje preko ddv, negdo ali neka skupina ,ki je sedaj neznana pa bo dobro zaslužila na podlagi zakona in javnega raspisa. Nato pa dobijo še nagrado za najhitreje rastoče podetje in subvencije za man razvito regijo. Lastniki orožja pa bomo morali po črki zakona to plačati če bomo hoteli obdržati svoje gevere! Zato se spreminjajo zakoni v SLO!
Odgovori
#28
(05-05-2017, 23:38)Strah Napisal: Moje vprašanje je ali sem kaj spregledal ali pa je ta strah (zaenkrat) neosnovan in da je to predvsem zaradi tega, ker nihče ne ve kaj bi lahko prinesli novi predlogi oz. večina vas, ki izražate strah spada pod posameznike, ki orožje zbirajo. Se motim?

seveda se motiš. Osnovni predlog MNZ, ki se vleče skozi vse to že v členu 2: Opredelitev izrazov, poda naslednje:

Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

-         tehnična zaščita pomeni mehansko ali elektronsko zaščito. Elektronski zaščiti je lahko dodan video nadzorni sistem;
-         mehanska zaščita prostora pomeni, da mora biti prostor s stenami in vrati, ki so najmanj protivlomne odpornosti stopnje I po SIST EN 1143-1 Če so v prostoru in na vratih okna, morajo biti ta protivlomne odpornosti po SIST EN 356 , razreda P1A ali P6B.1.
-         elektronska zaščita je sistem varovanja, ki ga sestavlja atestirana varnostna alarmna centrala, na katero se lahko priključi vse vrste elektronskih javljalnikov, ki zaznajo in javijo neupravičen pristop v varovani prostor;
-         video nadzorni sistem pomeni sistem, ki omogoča vizualno opazovanje in nadzor prostora, ter kasnejše analize dogodkov v varovanih prostorih;
-         varnostna zasteklitev je zasteklitev proti vdoru v skladu s standardom SIST EN 356, razreda P1A ali P6B;2.
-         varnostne shranjevalne enote so protivlomni sefi najmanj protivlomne odpornosti stopnje I ali protivlomno utrjeni prostori po SIST EN 1143-1.3.
vitrina za orožje je brez neposrednih odprtin, z varnostno zasteklitvijo in zaklenjena s ključavnico mehanske odpornost I po standardu SIST EN 1303;4

Karkoli imaš doma je starejšega datuma in ne ustreza EN standardom.  Zato boš moral 500kilski Primatov trezor z JUS oznako prodati in namesto njega kupit 30 kilsko omaro iz Bauhausa, ki pa ima EN standard...

SZPS in njen predstavnik se v svoji veliki modrosti tega člena sploh niso dotaknili in dali na MNZ predlog, ki členu 2 in gornjim spremembam na ugovarja.
Odgovori
#29
In vendar omara iz  Bauhausa zadostuje.
Odgovori
#30
(06-05-2017, 07:38)mm38 Napisal: In vendar omara iz  Bauhausa zadostuje.

če bo ustrezala SIST EN 1143-1.3
Odgovori
#31
Ta standard pa vsebuje? Al bi rajši nehali s tem zaenkrat? Ali pa bi nekdo utemeljil koliko orožja je bilo odtujenega iz omar. Sami si še bolj otežujete življenje kot ga zakon. Še par brihtnih idej napišite.
Odgovori
#32
(06-05-2017, 08:47)mm38 Napisal: Ta standard pa vsebuje? Al bi rajši nehali s tem zaenkrat? Ali pa bi nekdo utemeljil koliko orožja je bilo odtujenega iz omar. Sami si še bolj otežujete življenje kot ga zakon. Še par brihtnih idej napišite.

ta čas, ko takole budališ, bi si lahko že poiskal in prebral. Seveda lahko nehaš, ampak tvoja ignoranca ne bo spremenila dejstva, da MNZ v predlogu sprememb ZOro zahteva zgoraj zapisane stvari.
Odgovori
#33
Kolikor vem so standardi plačljivi. Jaz osebno ga nimam, če ga lahko deliš, super. Če ga ne moreš, ali ne želiš... tudi prav.
Odgovori
#34
(06-05-2017, 09:22)Kristian Napisal:
(06-05-2017, 08:47)mm38 Napisal: Ta standard pa vsebuje? Al bi rajši nehali s tem zaenkrat? Ali pa bi nekdo utemeljil koliko orožja je bilo odtujenega iz omar. Sami si še bolj otežujete življenje kot ga zakon. Še par brihtnih idej napišite.

ta čas, ko takole budališ, bi si lahko že poiskal in prebral. Seveda lahko nehaš, ampak tvoja ignoranca ne bo spremenila dejstva, da MNZ v predlogu sprememb ZOro zahteva zgoraj zapisane stvari.

Bi prebrali, pa ne moremo, ker je standard plačljiv, 71 € pa ne bom dal, da bi lahko bral.
Ta zakon bo padel najmanj zato, ker pogoji niso javni. Če pa bo standard priloga zakona, potem pa načeloma može.
Odgovori
#35
@Kristan

A obstaja še kakšen drugi predlog kot ta http://www.strelec.si/forum/thread-15170...#pid133433

Če ne, potem ne vem če se motim. Predlog sprememb zakona se ne spreminja v tem delu 25. člena, ki je namenjen posameznikom ampak se dopolnjuje samo v tretjem odstavku
"Vlada Republike Slovenije sprejme akt, s katerim določi tehnične pogoje varovanja, ki jih morajo izpolnjevati osebe iz tretjega odstavka 25. člena ter 26. in 29. člena tega zakona.«., ki je namenjen zbirateljem ter v 26. in 29. členu, ki sta namenjena pravnim osebam in podjetnikom ter muzejem. Predlog uredbe, ki jo citiraš pa se nanaša ravno na slednje "pogoje varovanja prostorov, kjer hranijo orožje posamezniki, ki orožje zbirajo, gospodarske družbe, podjetniki in druge pravne osebe ter muzeji, pogoje, pod katerimi je orožje mogoče razstavljati in hraniti, načine varovanja objektov in prostorov, ki so namenjeni za promet z orožjem, načine varovanja objektov, prostorov in naprav, v katerih se izvaja dejavnost strelišča, podrobnejše tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati strelišče za izvajanje dejavnosti, določa red in varnost na strelišču, pogoje za izvajanje streljanja ter obrazec potrdila o izpolnjevanju pogojev iz 53. člena zakona, ki ureja orožje".

Res, da sem nov v svetu strelstva, samo akte pa še nekako znam brat. Torej kje je tukaj problem pri športnih strelcih in lovcih? Če sem kakšen novejši predlog MNZ spregledal, se pa opravičujem in hkrati prosim za povezavo do dokumenta.
Odgovori
#36
Se moram tudi jaz strinjat s Strahom.. Ce je tisto na linku zadnja verzija novele ZOro, potem le ta v hrambo orozja za posameznike NE posega ker ne spreminja 25 clena. Prav tako se na hrambo posameznikov (razen na zbiratelje) ne nanasa uredba o streliscih kar je jasno opredeljeno na zacetku uredbe.
Odgovori
#37
Res, da sem nov v svetu strelstva, samo akte pa še nekako znam brat. Torej kje je tukaj problem pri športnih strelcih in lovcih? Če sem kakšen novejši predlog MNZ spregledal, se pa opravičujem in hkrati prosim za povezavo do dokumenta. 

seveda je. To je samo povzetek, tisti izsek pa je iz originalnega dokumenta. Ker smo se ves čas pogajali (in začuda se je tudi MNZ strinjal), da je neumno izobčiti stare trezorje po JUS standardu, ker so bolj kvalitetne kot pa tista plehnata jajca, ki jih trenutno kupiš, je seveda še bolj zanimivo, da se je ta kosenz v zadnji verziji "izgubil".


Ker pa nisem tukaj zato da bi vam serviral podatke na srebrnem pladnju si pač sami preberite trenutno veljavni Pravilnik o tehničnih pogojih varovanja prostorov kjer se nahaja orožje, redu na strelišču in pogojih za izvajanje streljanja (člen 2.) ter ga primerjajte z novim predlogom. Namig, v novem predlogu so vsepovsod definirani EN standardi nivoja varovanja, ki jih v trenutnem pravilniku ni.

Že stari Rimljani so imeli reklo, ki v prostem prevodu pomeni da "ignoranca ne ščiti pred (pravninimi) posledicami"

Možak tudi trdi "Ta zakon bo padel najmanj zato, ker pogoji niso javni" ...
No, če jih ne motijo takšne očitne kršitve ustave kot je na primer neenaka obravnava pred zakonom (znan primer kako za isto kršitev posameznika inšpektor kaznije, pri drugi, isti pa ni ugotovil nepravilnosti), verjemi da jih taka malenkost kot je to da si ti nočeš kupit EN standarda ne bo prav hudo motila
Odgovori
#38
Jaz zadevo iz pravnega vidika vidim tako:

Pravice in dolžnosti vedno lahko predpiše samo zakon (in ne pravilnik ali uredba). V kolikor zakon ne podeljuje izrecnega pooblastila, da se nekaj uredi s pravilnikom ali uredbo, se tega s pravilniki in uredbami ou drugimi podzakonskimi akti ne da narediti. To bi bilo protiustavno.

ZOrom ki trenutno velja v 25. členu opredeli hrambo za posameznika. Določa, navajam:

"(1) Posameznik mora orožje, ki ga ima v posesti, hraniti tako, da ne pride v roke neupravičeni osebi. (2) Orožje se mora hraniti zaklenjeno in sicer ločeno od streliva, razen če sta orožje in strelivo shranjena v ognjevarni omari, sefu ali v posebej zavarovanem prostoru."

Pri tem zakon v nobenem delu ne daje pooblastila, da se s podzakonskim aktom to podrobneje uredi ali predpiše dodatna pravila.

Tako pooblastilo je dano samo pri posameznikih, ki orožje zbirajo, torej za posameznike v 3. odstavku 25. člena ZOro.

"(3) Posameznik, ki zbira orožje in v zbirki poseduje tudi orožje iz kategorije A, ki ga je dovoljeno zbirati, mora omogočiti policistu, da preveri kako hrani orožje. Minister, pristojen za notranje zadeve predpiše podroben način in vsebino preverjanja hrambe orožja."

Pooblastilo za dodatno opredelitev hrambe torej izhaja že iz samega 25. člena, ampak kljub temu ZOro še v 30. členu jasno in izrecno zapiše: "Minister, pristojen za notranje zadeve, izda natančnejše predpise o tehničnih pogojih varovanja, ki jih morajo izpolnjevati osebe iz tretjega odstavka 25. člena" - to so zbiratelji, ne pa tudi posamezniki, ki so urejeni v 1. odstavku.


Predlagana novela ZOro iz 4.1.2017 sicer spreminja 30. člen vendar ne glede oseb iz 1. in 3. odstavka, temveč le v tem, da natančnejše predpise po novem ne določa več minister ampak vlada. Še vedno se pooblastilo za podrobnejše urejanje nanaša samo na osebe iz 3. odstavka 25. člena ZOro, torej na zbiratelje ne pa na ostale posameznike iz 1. odstavka.

EPILOG:

Če je osnutek predloga Zakona o sprememba in dopolnitvah ZOro glede 30. člena še vedno tak kot je bil 4.1.2017 potem se vse tisto kar piše v predlagani uredbi na posameznike, ki orožja ne zbiramo NE nanaša in je brezpredmetno, da se obremenjujemo zaradi sefov in CE standardov. Pravilnik ali uredba lahko zapiše magari tudi da morajo npr. lovci hranit orožje v pralnem stroju (namenoma absurden primer), pa to ne bo nobenega zavezovalo, če ne obstaja zakonsko pooblastilo, da se za lovce to lahko ureja z nekim pravilnikom.

V kolikor pa obstaja kakšen poznejši osnutek novele ZOro, ki je podelil možnost vladi sprejemanje dodatnih predpisov, ki se nanašajo tudi na osebe iz 1. odstavka 25. člena ZOro - torej na posameznike, ki niso zbiratelji, potem pa vljdno prosim, da tisti, ki ste udeleženi pri tem in mogoče razpolagate s tem osnutkom, le tega objavite, da vidimo tudi ostali kaj točno se predlaga.
Odgovori
#39
(06-05-2017, 12:18)Kristian Napisal: Možak tudi trdi "Ta zakon bo padel najmanj zato, ker pogoji niso javni" ...
No, če jih ne motijo takšne očitne kršitve ustave kot je na primer neenaka obravnava pred zakonom (znan primer kako za isto kršitev posameznika inšpektor kaznije, pri drugi, isti pa ni ugotovil nepravilnosti), verjemi da jih taka malenkost kot je to da si ti nočeš kupit EN standarda ne bo prav hudo motila

Ne serji ga. Vsak zakon mora biti javen. Vsak mora imeti možnost v zakon vpogledati.

V Sloveniji je že problem, ker se sprejemajo zakoni o dopolnitvi zakona, ki samo govorijo, kako se posamezni odstavki popravljajo.

Če zakon navaja standard ali pravilnik, ki je v svojem bistvu sestavni del zakona, kar v tem primeru je, mora ta zakon oziroma pravilnik oziroma standard - biti prosto na razpolago.

Lahko pa, da se bo popravil zakon, ki bo uvedel kot to imajo Nemci, da zakon lahko referencira standard, standard pa je treba kupiti:

http://www.din.de/en/din-and-our-partner.../financing

Zaenkrat kolikor vem, pri nas ni tako.
Odgovori
#40
Slovenija je imela leta 1991, 300 zakonov in 800 podzakonskih aktov. Danes pa ima 900 zakonov in 19 000 podzakonskih aktov. 

Ampak za ene tukaj jih je še premalo.
Odgovori




Uporabnikov, ki berejo to temo: 1 Gost(ov)