Ocena teme:
  • 11 Glas(ov) - 4 Povprečje
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
Zaostritev EU zakonodaje o orožju
(03-05-2016, 08:22)Iurium humanorum Napisal: Načeloma je terorizem eden od oblik uporabe, ki se ne poslužuje legalno pridobljenega orožja. V kolikor bi bila orožna zakonodaja spisana prekomerno liberalno, bi bilo tega nedvomno več (le zakaj bi nekdo zadevo tihotapil, če bi jo lahko legalno kupil v lokalni trgovini).

- Tihotapil bo zato, ker je tako orožje nekje na Kosovu bistveno cenejše kot v trgovini.

- Če orožje kupi v trgovini, bo takšen kos zlahka sledljiv. Če ga kupi na črnem trgu, pa ne bo sledljiv.

Zato je jasno, da teroristi in kriminalci ne bodo niti v sanjah kupovali-uporabljali registriranega orožja.

Naj mi prosim potem nekdo razloži, kako ta direktiva sploh reši problem kriminala in terorizma, saj sankcionira zgolj poštene, registrirane uporabnike orožja?
Odgovori
(03-05-2016, 08:42)Bacekjon Napisal:
(03-05-2016, 08:22)Iurium humanorum Napisal: Načeloma je terorizem eden od oblik uporabe, ki se ne poslužuje legalno pridobljenega orožja. V kolikor bi bila orožna zakonodaja spisana prekomerno liberalno, bi bilo tega nedvomno več (le zakaj bi nekdo zadevo tihotapil, če bi jo lahko legalno kupil v lokalni trgovini).

- Tihotapil bo zato, ker je tako orožje nekje na Kosovu bistveno cenejše kot v trgovini.

- Če orožje kupi v trgovini, bo takšen kos zlahka sledljiv. Če ga kupi na črnem trgu, pa ne bo sledljiv.

Zato je jasno, da teroristi in kriminalci ne bodo niti v sanjah kupovali-uporabljali registriranega orožja.

Naj mi prosim potem nekdo razloži, kako ta direktiva sploh reši problem kriminala in terorizma, saj sankcionira zgolj poštene, registrirane uporabnike orožja?

Če začnem na koncu; pretežni del sedanjih predlogov nima nikakršnega, ali vsaj ne neposrednih, vplivov na ti dve kategoriji. Še večjo težavo predstavlja dejstvo, da uvaja nekatere nesorazmerne ukrepe, ki ne služijo ničemur le povečujejo administrativne ovire.
Družbeno problematični posamezniki se bodo odločali za metodo pridobivanja sredstev na način, ki je za njih najugodnejši (enostavnost nabave, cena, tip sredstev, ipd.).
Sledljivost je za nekatere problematične posestnike lahko predstavlja oviro, za nekatere ne (pri terorizmu kjer so aktivni samomorilci to nedvomno ni dejavnik).
Cena ni nujno glavni dejavnik, lahko pa je.

Predvsem je potrebno na orožno zakonodajo gledati skozi perspektivo celotnega pravnega sistema in vrednotiti tako neposredne, kot tudi posredne vplive.
Odgovori
(03-05-2016, 08:22)Iurium humanorum Napisal: ...

Načeloma je terorizem eden od oblik uporabe, ki se ne poslužuje legalno pridobljenega orožja. V kolikor bi bila orožna zakonodaja spisana prekomerno liberalno, bi bilo tega nedvomno več (le zakaj bi nekdo zadevo tihotapil, če bi jo lahko legalno kupil v lokalni trgovini). Iz tega izhaja, da je v rokah teroristov nelegalno orožje posledica očitno dovolj restriktivno postavljene orožne zakonodaje, kar pomeni, da ima ta posredno le določen vpliv.

Za tole izjavo imaš sigurno kakšno raziskavo? Ker na njej gradiš svojo teorijo bi bilo zelo nesramno do nas, če si si jo gladko izmislil.

Že v osnovi je napačno izhodišče, da so legalni lastniki orožja realen družben problem. Lepo da si prej to ponovno izpostavil, ker je zadnje čase debata samo o tem kaj nam bodo vzeli, ne pa tudi zakaj.

Če malo karikiram, teroristi pogosto uporabljajo avto-bombe. Če se že prepoveduje bombe, zakaj se še avtomobilov ne? In s tem hočem samo izpostavit nesmisel, ki se ga nasprotniki orožja gredo. Da ne bodo v kakšni brihtni glavi zrasle ideje o novih prepovedih.

Politiki bi zelo prišlo prav, da bi se vsak brigal samo za ozko (strokovno) področje. Najbolje bi bilo, da se specializiramo na bigbrother, kmetijo in podobne traparije. Širšo sliko pa prepustimo za to poklicanim, oni najbolje vedo, kaj nam ustreza. /sarkasm


Bacekjon: Clap
Odgovori
Splošno sprejeta (osebno menim, da tudi logična) je teza, da si določeni družbeno problematični posamezniki najmanj želijo, da bi oblasti opozorili na sebe, ali svoje delovanje.

V primeru teroristov pomeni nakup (načeloma sredstva zainteresiranim ponudijo kriminalne organizacije), ali transport nelegalnega orožja (pravna definicija), posest s strani nelegalnih posestnikov (pravna definicija), dodatno tveganje. Glede na pragmatičnost, se bodo slednji nedvomno odločili za tisto možnost, ki zanje predstavlja manjše tveganje. Ker velika večina do nekaterih vrst orožij, ki so zakonsko regulirane, ne more priti, se odloči za uporabo alternativnih sredstev (primer napadov v VB z mačetami, primer uporabe vozila, kot sredstva – zadnji v Izraelu lani, izdelava eksplozivov iz dosegljivih snovi – odmeven primer domačega terorista v ZDA), ali tvega z protizakonitim pridobivanjem (območja bivših spopadov, slabo organizirane države, ostanki pomoči »zmernim upornikom«, ipd.).

Sedanja praksa je pokazala, da se teroristi večinoma resda odločajo za nelegalno metodo pridobivanja sredstev (izjema je bil Breivik). Moja trditev na kateri stojim je, da bi se, v kolikor bila zakonodaja dovolj liberalna, da bi omogočala nakup tudi takim posameznikom, marsikdo izmed njih odločil za legalno pridobitev orožja, kar bi predstavljalo sistemski problem. Ravno v tem je po mojem mnenju bistvo kakovostne orožne zakonodaje; neprimernim posestnikom onemogočiti, da bi na legalen način pridobili/posedovali orožje, na drugi strani pa preostanku populacije postavlja kar čim manj ovir, predvsem pa ne takšnih, ki so le same sebi namen. Sedaj smo soočeni z obratno situacijo, kjer je že pri sedanji zakonodaji vpliv na neproblematične velik, na problematične pa marsikatero pravilo nima nikakršnega, sedaj predlagane spremembe pa ta princip vodijo le še v večji absurd.

V svojem pisanju nisem nikjer navedel, da so legalni posestniki družbeni problem (bi bili lahko v kolikor orožna zakonodaja ne bi imela ustreznih pravil). V svojih prejšnjih objavah sem le zapisal, da se družba sooča z določenimi družbenimi problemi, mednje pa spada tudi to, da se za izvajanje družbeno problematičnih dejanja uporablja sredstva, ki jih uvrščamo med orožja. Nelegalna posest orožja po mojem mnenju je problem (ki pa ni rešljiv le, ali predvsem, z orožno zakonodajo).

Tudi sam se strinjam, da predstavlja »posebna obravnava« orožja v primerjavi z ostalimi bolj običajnimi sredstvi docela izkrivljeno podobo resničnosti. Orožje je potencialno nevarno sredstvo, vendar v marsičem docela primerljivo z bolj običajnimi sredstvi iz naše okolice. Izvzemanje tako ni temelječe na dejstvih in razumu, temveč emocijah, kar ni primeren pristop k pravnemu urejanju področja.

P.S.
Nekako se ne morem znebiti občutka, da se marsikdaj kak komentar objavi po nekoliko površnem branju besedila in v teh venomer išče elemente na podlagi katerih bi se nečemu "ostro nasprotovalo", še posebej v kolikor razmišljanje poizkuša problematiko osvetliti na nekoliko bolj kompleksen način in se oddaljiti od vsesplošnega posploševanja.
Odgovori
(03-05-2016, 09:26)misty Napisal: Že v osnovi je napačno izhodišče, da so legalni lastniki orožja realen družben problem. Lepo da si prej to ponovno izpostavil, ker je zadnje čase debata samo o tem kaj nam bodo vzeli, ne pa tudi zakaj.

Očitno, da smo realen družbeni problem, vsaj za ene zelene "Po besedah Alberta Steinhausera, vodje Avstrijskih Zelenih je "varnost mogoča samo skozi razorožitev gospodinjstev"." Očitno ni problem oborožen kriminal, terorizem,.... ampak smo problem gospodinjstva z legalnim, evidentiranim,... orožjem.
Odgovori
@Matjaž43
S tem se moram žal strinjati, da nekateri resda vidijo problem na način, ki izhaja iz citata.
Odgovori
Iurium humanorum, ne poznam zakonodaj po drugih EU državah, toda na osnovi statistike preteklih incidentov si upam trditi, da naš ZORO v takšni obliki kot je odlično varuje zdravje, življenje ter javni red in mir. Iz tega razloga mi tudi velik del tvojega pisanja ni povsem jasen, saj ne vem kaj bi pravzaprav rad re-definiral oziroma spremenil.

Če se izrazim po gradbeniško, se je potrebno odločiti ali hiša potrebuje manjša vzdrževalna dela ali je statika tako zanič, da jo je potrebno porušiti in izgraditi na novo. Če gradimo na novo, potem je smiselna debata o temeljih, če pa prenavljamo, potem je bolj smiselna debata o ploščicah in keramiki na WC-ju.

Po mojem mnenju je debata o tem ali je orožje nevarno ali nenevarno in kaj mora posameznik izpolnjevati za njegovo posedovanje v tem trenutku popolnoma brezpredmetno, saj je to odlično urejeno že z obstoječo zakonodajo, kar v celoti potrjuje minula praksa.

Dajmo se raje skoncentrirati na realen problem in to je stališče EK, za katerega vemo, da ni utemeljeno na strokovnosti, temveč na verovanju. Proti verovanju pa se ne moreš bojevati s strokovnostjo. Ti lahko naštejem kopico primerov (iz umeščanja objektov v prostor), kjer en lokalni bajaličar z nedokončano osnovno šolo  v trenutku povozi kopico strokovnih ekspertiz.
 
Torej, kaj lahko posameznik ali zainteresirana grupa državljanov, razen pošiljanja emajlov, še lahko stori v boju z mlini na veter?
Odgovori
Češki članek, ki je bil že objavljen malce prej, dejansko kaže na to, da absurden predlog direktive ni zrasel na zeljniku EK, temveč so jo s pomočjo v leporečje skritega zavajanja izsilile skupine, ki fanatično nasprotujejo orožju. Poleg tega so te skupine očitno tudi zelo dobre v manipulaciji s čustvi, zato jim zaenkrat propagandna vojna kar dobro uspeva.

Nekateri smo na naslove evropskih poslancev in EK poslali že nemalo tehtnih argumentov, zakaj sprememba direktive ni smiselna. Ampak žal se mi vse bolj dozdeva, da s temle prerekanjem okrog posameznih točk spornega predloga direktive že vsaj delno stopamo na nasprotnikov teren, kjer pa nas zaradi nizke podpore javnosti, prevelike razdeljenosti na take in drugačne organizacije/zveze in najbrž tudi prenizkega poznavanja psihologije množic čaka precej spolzek teren in posledično večja verjetnost padca.

Zato bi nujno potrebovali sodelovanje ekspertov z drugih področij, kot so pravniki in tisti, ki se spoznajo na psihologijo množic, za oblikovanje ustrezno zveneče propagande. Nekaj govora o tem je že v sosednji temi, ampak bolje, kot čakati na rešitev, je aktiven boj za naše pravice že zdaj.
Ker se nasprotniki očitno kljub teži argumentov (še) ne vdajo, bi morali iti korak naprej in z dokazi razkriti njihove metode zavajanja ter prirejanja statistik. Njim očitno na lažeh temelječe blatenje ni tuje, zato bi tudi mi morali postopati na drugačen način.
Odgovori
@Raccoon
Na hitro. S trditvijo, da se proti emocionalnemu pristopu ni mogoče boriti z strokovno argumentiranim pristopom, se ne morem strinjati, celo več, menim, da je to edini način. Dejstvo je, da je igranje na karto emocij edino, sredstvo boja (torej orožje !?), ki je na voljo zagovornikom omejevanja posesti orožja. Da je temu tako, dokazuje njihova aktivacija vedno v navezi s kakim dogodkom, ki na družbi pusti močan emocionalni vtis. Edina stvar, ki je zanje neugodna, je situacija, ko bi morali razpravo voditi na nivoju, vsaj poljudne strokovnosti.

Sam zagovarjam tezo, da si je potrebno prizadevati za iskanjem skupnih (družbeno ustreznih) rešitev, v okviru tega pa vztrajati na tem, da se diskusija vodi na strokovnem nivoju. Ravno zaradi tega sem poizkusil v temi o namenih združenja jasno zapisati, da bi morali odločevalcem pomagati pri iskanju rešitev in ne slepo zagovarjati parcialnih interesov (to je bistveno odstopanje od lobiranja).

Kar se tiče vprašanja v zvezi s tem, kaj sploh želim s poudarjanjem pomena izhodišč, potrebe po spreminjanju obstoječe sistema , ipd. Če vzamemo sistem, ki na tem področju trenutno velja, ta v mnogih pogledih stanje ureja na ustrezen način (dokazuje majhen delež družbeno problematičnih dejanj), pri tem pa ima tudi vrsto pomanjkljivosti. Sedanja nadgradnja se je zadeve lotila docela premočrtno in v mogočem nadgrajuje že sedanje nesmisle, seveda pa s tem postajajo še večji. Zaradi tega bi bilo potrebno za začetek ugotoviti tiste elemente, ki so dejansko pomembni za ureditev področja ter jih po potrebni jasneje opredeliti, nadgraditi, ipd.,  predvsem pa se izogniti uvajanju novih administrativnih ovir brez pravega vpliva na  osnovne legitimne cilje orožne zakonodaje.
Odgovori
@Matjaž_
V principu se strinjam z zapisanim, le ostrejši odziv bi sam zamenjal s poizkusom vodenja dilaloga; seveda strokovnega. Napadanje bi po mojem mnenju v javnosti ustvaril ravno nasproten učinek (ne smemo pozabiti, da se ozavešča neopredeljeno javnost, ne prepričanih).
Odgovori
V evropi je ca. 100 milionov kosov neprijavljenega orožja
Pri kaznivih dejanjih je uporabljeno neivedntirano orožje v več kot 97% primerov.
Kdor trdi, da več regulacije preprečuje kriminalcem dostop do orožja, lahko to trdi na podlagi čustvenega argumenta. 

Ergo, racio je že zdavnaj iz mize družbenega konsenza.

V vsako gospodinjstvo orožje,ki omogoča učinkovit odgovor na terorističnega napadalca.

Če nimate kalašnika in 1.000 kosov municije so islamisti že zmagali. Posilili bodo naše ženske, pomehkužencem pa bodo odsekali glavo.

Zdaj je treba samo tole malce lepše zapakirat.
Odgovori
Pravkar prejel po mailu od asistentke dr.Zvera:

Vprašanje Milan Zver (PPE): Nova evropska zakonodaja na področju orožja
 
Evropska komisija je 18. novembra 2015 pripravila predlog spremembe Direktive 91/477/EGS, s katerim naj bi omejila nezakonito preprodajo in uporabo orožja, preprečila dostop do njega ter harmonizirala zakonodajo držav članic in okrepila sodelovanje.
Popolnoma se strinjam s Komisijo, da je treba nezakonito prodajo orožja in njegovo uporabo za teroristične namene preprečiti, vendar predlog prinaša nekatere dileme, na katere nas je opozorila zainteresirana javnost.
Po novem je razpolaganje s polavtomatskim orožjem, ki je podobno avtomatskemu strelnemu orožju, onemogočeno vsem fizičnim osebam brez izjem. Ukrepi se tako nanašajo tudi na lastnike zakonito pridobljenega polavtomatskega orožja, ki ga uporabljajo za športno udejstvovanje in lov (po uveljavitvi omenjenih sprememb direktive teh dejavnosti ne bodo mogli več opravljati), ne zadevajo pa zmanjševanja preprodaje orožja na črnem trgu.
Raziskave in poročila kažejo, da se večina kaznivih in terorističnih dejanj zgodi z nezakonito pridobljenim orožjem, zelo malo pa z zakonito pridobljenim.
Zato sprašujem Komisijo:
1.            Kakšen odstotek kaznivih dejanj,  na zmanjšanje katerih namerava vplivati s predlogom spremembe Direktive 91/477/EGS, je storjenih z zakonito pridobljenim orožjem?
2.            Zakaj je predlog, ki se nanaša na zakonito pridobljeno orožje, objavila veliko prej, kot namerava objaviti akcijski program za boj proti nezakoniti trgovini z orožjem?
3.            Ali ne meni, da bi lahko zaostritev zakonitega postopka za dostop do orožja še povečala trgovanje z orožjem na črnem trgu?
 
 
Odgovor članice Komisije Elżbiete Bieńkowske v imenu Komisije
(3.5.2016) 
 
Med problemi, ugotovljenimi v poročilu, ki ga je sprejela Komisija o uporabi Direktive 91/477 , je tudi zloraba nekaterih vrst polavtomatskega orožja. Pristojni organi države članice so sporočili, da je bilo v nedavnih terorističnih napadih strelno orožje narejeno iz sestavnih delov orožja, ki je bilo prej onesposobljeno, nato pa znova usposobljeno.
 
Po ocenah je bilo v zadnjem desetletju v EU s strelnim orožjem izvršenih nad 10 000 ubojev . V oceni direktive o strelnem orožju  je navedena statistika iz držav članic v zvezi s povezavo med zločini in zakonito pridobljenim strelnim orožjem. Znotraj EU je bilo od srede devetdesetih let 20. stoletja do leta 2014 evidentirano kot izgubljeno ali ukradeno skoraj pol milijona kosov strelnega orožja.
 
Komisija vprašanja nezakonito pridobljenega strelnega orožja rešuje v okviru svojega akcijskega načrta proti nezakonitemu trgovanju z orožjem in eksplozivi ter njegovi uporabi.
 
Sveženj ukrepov glede strelnega orožja, sprejet 18. novembra 2015, je sestavljen iz pregleda direktive o strelnem orožju in izvedbene uredbe o skupnih minimalnih standardih za onesposobitev strelnega orožja . Pregled te direktive je bil predviden v agendi za varnost (sprejeti 28. aprila 2015). Akcijski načrt proti nezakonitemu trgovanju z orožjem in eksplozivi je bil sprejet 2. decembra 2015 .
 
Prepoved, ki jo predlaga Komisija, zadeva samo manjši del polavtomatskega orožja.
 

Kot kaze v komisiji se vedno vztrajajo na prepovedi B7.
Ce se prav spomnim razprave v SLO odboru, je pri nas registriranih manj kot 500 kosov B7.
Odgovori
Ja pizdice bodo metale meglo dokler bo šlo zato pa "pihajte otroci pihajte ::) "
Odgovori
Zakaj bi tihotapili in kupovali, če pa lahko izdelajo iz nič in praktično zastonj...

Odgovori
Tole statistiko EK bi nekdo moral razčleniti, ker to zagotovo ni prvi primer, da bi protiorožarski lobi potvarjal statistiko.

- Pri reaktivaciji orožja gre za osamljen slovaški primer, ki ga ne gre kar posplošiti.

- Kaj vse zajema 10 000 žrtev strelnega orožja, je tudi vprašanje, ki bi ga bilo smiselno obdelati še iz našega stališča. V to so ponavadi zajete nesreče, ki se pač dogajajo, vendar niso prav pogoste (v prometu jih je še mnogokrat več - ca. 25000 na leto), razni obračuni med tolpami, kjer je v veliki večini uporabljeno nelegalno orožje, in samomori, ki bi se v primeru popolne prepovedi strelnega orožja pač izvajali na druge načine.

- Če koga v EK tako skrbi odtujeno orožje, ne vem, zakaj se nihče ne zgane ob pomoči različnim "zmernim upornikom" v orožju in pa razne "nepojasnjene" odtujitve orožja iz vojaških skladišč, ki potem prej ali slej najde pot nazaj v EU? Vsekakor to bolj spada na področje boja proti nezakoniti trgovini z orožjem, kot pa norčevanje iz poštenih lastnikov orožja.
Odgovori
danes sem se spotaknil čez članek, kjer avtor zagovarja tezo, da je "streljanje v saoobrambi protizakonito, ker nasilnim kriminalcem odreka pravico do poštenega sojenja".

Po moje smo priča evoluciji debilizma.
Odgovori
(03-05-2016, 21:42)Kristian Napisal: Po moje smo priča evoluciji debilizma.

Sicer je malo butast film: Idiocracy, ampak dobro prikaže zaton inteligence ljudi, kar se zdaj dogaja po svetu.
Odgovori
[quote pid='119589' dateline='1462299110']
Odgovor članice Komisije Elżbiete Bieńkowske v imenu Komisije
(3.5.2016) 
 
[/quote]

Vidim, da komisija ne bo popustila. Izgovarjajo se na 10.000 poškodb v 10 letih na ravni Evrope. To je 1.000 na leto v celi Evropi, ki šteje 508 milijonov ljudi. Pljunek v morje. Ampak 10.000 se sliši več, bolj zastrašujoče. Mogoče bi raje objavili številko za zadnjih 100 let, se bo slišalo tako zastrašujoče, da bomo kar sami tekli prostovoljno oddat svoje orožje na UE :)

Vse skupaj je navadna manipulacija brez strokovnih argumentov. Mogoče bi komisija kaj napisala o tem, koliko strelnih poškodb je v Švici, kjer ima večina moških kar doma vojaško orožje?

https://en.wikipedia.org/wiki/Gun_politi...witzerland
Odgovori
Ko se nekdo odloči in naklepno nekoga ubije, izvede uboj, bo uporabil karkoli. Če ne bo orožja, bo uporabil nož za pršut. Predlagam, da se nože za pršut vpiše kot potencialno ubojno sredstvo in prepove njihovo prodajo.:))
Odgovori
(03-05-2016, 21:42)Kristian Napisal: danes sem se spotaknil čez članek, kjer avtor zagovarja tezo, da je "streljanje v saoobrambi protizakonito, ker nasilnim kriminalcem odreka pravico do poštenega sojenja".

Po moje smo priča evoluciji debilizma.

Torej se moram jaz pustiti ubiti, da bo unmu kretenu omogočeno pošteno sojenje? Mislim, tole je pa čist ausglajzano
Odgovori




Uporabnikov, ki berejo to temo: 3 Gost(ov)