20-03-2017, 10:22
Spreminjanje zadevane področne zakonodaje po svoji naravi ne more biti projekt posmeznika, ali nemara skupinice posameznikov, temveč koncept, ki ga podpira celotna skupnost. Le tako se da pri deležnikih najti ustrezne sogovornike ter v pogovoru z njimi doseči, da imajo predstavljena stališča kako resno težo.
Žal se velika večina posameznikov, ki bi glede na okoliščine morala veljati za zainteresirano javnost, tega svojega ključnega pomena ne zavedajo. Najmanj, kar bi lahko storili je vsaj to, da bi načelno podprli prizadevanja. Korak več od tega bi bil, da bi napore aktivno podprli; z morebitnim pisanjem, morda udeležbo na shodih, ne nazadnje tudi finančnim prispevkom, ipd. V kolikor ima kdo dovolj znanja in volje, s sodelovanjem pri oblikovanju gradiv, ta del pa lahko tvori jedro naporov, vsaj izmed članov pa lahko k končnemu cilju prispeva svoj delček sestavljanke. Nedvomno bi bilo pri tem bistveno, da bi zainteresirana javnost nesporno stala za svojimi predstavniki in to svojo podporo tudi jasno izrazila. Sedanje stanje je ravno obratno, saj edina stalnica to, da se poizkuša kogarkoli, ki se izpostavi, tako ali drugače diskreditirati, pač po principu, sosedove krave.
Sam sem v preteklosti v različnih smereh naredil nekaj korakov, ki sem jih v danem trenutku ocenjeval za potrebne in primerne, žal pa mi pri dveh izmed zadanih nalog, ki ju ocenjujem za pomembnejši, ni uspelo. Nikakor se ne doseže aktivacija zainteresirane javnosti, prav tako pa smo izredno šibki na področju kakršnegakoli poenotenja stališč. Pišem, razlagam, dokazujem, karavana pa gre dalje. Dejansko mi v tem pogledu zmanjkuje idej, sem pa prepričan, da je to ena poglavitnih ovir pri dosegi osnovnih ciljev.
Če torej povzamem, nihče izmed nas nima čarobne paličice s katero bi lahko sam naredil kak resen premik, tega lahko dosežemo le s skupnimi napori, vsak izmed nas pa lahko k temu nekaj prispeva.
Žal se velika večina posameznikov, ki bi glede na okoliščine morala veljati za zainteresirano javnost, tega svojega ključnega pomena ne zavedajo. Najmanj, kar bi lahko storili je vsaj to, da bi načelno podprli prizadevanja. Korak več od tega bi bil, da bi napore aktivno podprli; z morebitnim pisanjem, morda udeležbo na shodih, ne nazadnje tudi finančnim prispevkom, ipd. V kolikor ima kdo dovolj znanja in volje, s sodelovanjem pri oblikovanju gradiv, ta del pa lahko tvori jedro naporov, vsaj izmed članov pa lahko k končnemu cilju prispeva svoj delček sestavljanke. Nedvomno bi bilo pri tem bistveno, da bi zainteresirana javnost nesporno stala za svojimi predstavniki in to svojo podporo tudi jasno izrazila. Sedanje stanje je ravno obratno, saj edina stalnica to, da se poizkuša kogarkoli, ki se izpostavi, tako ali drugače diskreditirati, pač po principu, sosedove krave.
Sam sem v preteklosti v različnih smereh naredil nekaj korakov, ki sem jih v danem trenutku ocenjeval za potrebne in primerne, žal pa mi pri dveh izmed zadanih nalog, ki ju ocenjujem za pomembnejši, ni uspelo. Nikakor se ne doseže aktivacija zainteresirane javnosti, prav tako pa smo izredno šibki na področju kakršnegakoli poenotenja stališč. Pišem, razlagam, dokazujem, karavana pa gre dalje. Dejansko mi v tem pogledu zmanjkuje idej, sem pa prepričan, da je to ena poglavitnih ovir pri dosegi osnovnih ciljev.
Če torej povzamem, nihče izmed nas nima čarobne paličice s katero bi lahko sam naredil kak resen premik, tega lahko dosežemo le s skupnimi napori, vsak izmed nas pa lahko k temu nekaj prispeva.