13-03-2017, 11:46
@Mato:
Morda nisem bil dovolj jasen, ampak tule govorimo o dveh povsem ločenih zadevah.
Eno je samo-obramba, drugo je EU direktiva.
Če bi bila res sila, bi se seveda brez razmišljanja branil z vsem, kar bi imel na voljo – od nohtov do orožja. Mislim, da o teh rečeh ni debate na tem forumu. Morda bi to lahko bila stvar diskusije na forumu tipa bibaleze, mama, med.over.net: »Poslušajte, tokrat odpiram morda malo kontroverzno temo: kaj menite, ali bi v skrajni sili posegel tudi po orožju?« Tule pa ga vsi že imamo in mislim, da so glede tega članom tega foruma stvari jasne.
Tule torej debatiramo o nečem čisto drugem: kako preprečiti EU direktivo. Kako pridobiti javno mnenje na našo stran.
Pred časom sem prebiral komentarje pod orožnimi članki na 24ur, rtvslo in siol. Debata je povsod šla nekako takole:
- »EU hoče razorožiti prebivalstvo in potem se ne bomo mogli več braniti pred teroristi in kriminalci.«
- »Pa kaj potem, saj te branita policija in vojska. Orožje je nevarno in ga je treba civilom prepovedati. Kaj če doma po nesreči pride v roke otroku? Groza! Naj ga ima samo vojska in policija, ki je usposobljena za varno rokovanje z njim.«
- »To ni res! Vsak športni strelec mora iti skozi izpit in preglede. Poleg tega mora varno rokovati z orožjem: mora ga imeti zaklenjenega ter ločenega od streliva.«
- »A ja? Če torej ne smeš svoje pištole nosit za pasom za varnost, ampak jo moraš imeti doma zaklenjeno in ločeno od streliva, potem ti itak ne more pomagati, če te kdo napade. Kaj potem bluziš o zmanjšani varnosti, če pištole itak ne smeš nosit okoli? Potem je to isto, kot da je nimaš. Ne razumem, kaj se potem tolk buniš??!!«
To so bile debate, ki so se znova in znova in znova ponavljale (jaz v teh debatah nisem sodeloval, samo čital).
Zato menim, da moramo v javnosti zavzeti konsistentno stališče, ki ga bo večina brez težav razumela. Zdaj pa enkrat govorimo o varnosti, drugič o športu, tretjič o EU birokraciji. Zgodba mora biti jasna in preprosta, če želimo, da nas ljudje razumejo in podprejo.
Gremo torej po vrsti:
Neizpodbitno dejstvo je, da če nimam pištole registrirane kot varnostno orožje, je ne smem nositi okoli brez razloga (grem na strelišče, servis, itd.). Pika. O tem s policajem ne bo debate: Hm gospod, ali lahko pojasnite, zakaj imate ob 22h zvečer v gostilni na pijači s prijatelji v ruzaku pištolo in naboje? Danes torej niste bili na strelišču, lahko preverimo v registru strelišča? In že piše prijavo. Piše ti jo takoj, brez debate že za mnogo manjše stvari (si peljal čez rumeno luč, za hip pogledal med vožnjo na mobitel… pa misliš, da te bo spustil brez prijave, če te zvečer najde z orožjem?).
Torej, zakonodaja športnim strelcem ne dovoljuje prenašanja orožja za varnost. To seveda ne pomeni, da (če se stvari slučajno ravno prav poklopijo) športni strelec ne more uporabiti orožja (ali pa lopate) za samo-obrambo. Vseeno so po moje to zaenkrat bolj hipotetične situacije. Če te bodo zvečer ob 23:30 napadli na ulici, verjetno kot športni strelec ne boš imel pri sebi pištole – če pa že, je ne boš imel časa izvleči iz ruzaka, jo napolniti itd. Če delaš po zakonu, seveda.
Zato je brezpredmetno v javnosti debatirati o tem, da bo prepoved športnega orožja zmanjšala našo sposobnost samo-obrambe. Kajti, že trenutna zakonodaja jo reducira na skoraj nič. Tako pač je, o tem nimamo kaj debatirati, to so zakonska dejstva.
Moja izkušnja je, da je mnogo, mnogo bolj produktivno ljudem predstaviti športno plat zgodbe, namesto da se zapletamo v neke kontradiktorne samo-obrambne debate (glej primer zgoraj).
Če bo »športni strelec« polovici Ljubljančanov, ki podpirajo »kulturno obogatitev« začel govoriti o tem, da mu hoče EU nepravično odvzeti možnost obrambe pred »onimi bradatimi«, ga bodo poslali v p.m.
Če pa jim poveš, da hočejo (predvsem rekreativnim) športnikom zelo otežiti življenje (tako kot da bi hoteli otežiti življenje npr. kolesarjem) in potem od tu naprej počasi razvijaš ostale teze od slabem delovanju demokracije v EU in kako ta postaja vedno bolj totalitarna in kam le-to vodi, bodo ljudje to razumeli in nas podprli.
Rekli bodo: »Ja, EU se res nima kaj vtikati v legalne športne rekreativce, saj nikogar ne ogrožajo. Ja, res gre EU s svojimi regulacijami (kumaric, vode, semen, orožja…) preko vseh meja razumnosti. Ja, madonca, res je treba reči ne tem njihovim nebulozam, drugače se bodo jutri spomnili regulirat še kaj drugega, kar bo prizadelo mene.«
Torej, da ponovim: Po mojem mnenju ni smiselno govoriti o zmanjšani možnosti samo-obrambe, saj že trenutni zakon zelo, zelo, zelo omejuje uporabo športnega orožja. Bolj produktivna zgodba je po moje ta, da se je hiper-regulirana EU, ki očitno tone v totalitarizem, s povsem nedemokratičnimi metodami in lažmi lotila športnih strelcev in da je v ozadju verjetno še kakšna druga agenda.
Po mojih izkušnjah je med splošno populacijo ta pristop zelo produktiven. Pri bolj trdih pristopih pa hitro dobiš obtožbe, da si konspirator, prikrit nasilnež, fetišist orožja, alt-right, prepper, apokaliptik, itd.
Ne verjamete? Celo na temle forumu je nedavno pri testu za Jopič Thor Gen. 2 + Test mehke balistične zaščite en uporabnik imel zelo buren odziv:
Še nekaj (@JRC): po glasovanju v EU nas potem čaka še sprememba lokalne zakonodaje. Zato tudi po EU glasovanju našega dela za kreiranje javnega mnenja še ni konec; drugače nam bodo lokalni politiki z novo zakonodajo morda še bolj otežili življenje, kot pa EU…
Morda nisem bil dovolj jasen, ampak tule govorimo o dveh povsem ločenih zadevah.
Eno je samo-obramba, drugo je EU direktiva.
Če bi bila res sila, bi se seveda brez razmišljanja branil z vsem, kar bi imel na voljo – od nohtov do orožja. Mislim, da o teh rečeh ni debate na tem forumu. Morda bi to lahko bila stvar diskusije na forumu tipa bibaleze, mama, med.over.net: »Poslušajte, tokrat odpiram morda malo kontroverzno temo: kaj menite, ali bi v skrajni sili posegel tudi po orožju?« Tule pa ga vsi že imamo in mislim, da so glede tega članom tega foruma stvari jasne.
Tule torej debatiramo o nečem čisto drugem: kako preprečiti EU direktivo. Kako pridobiti javno mnenje na našo stran.
Pred časom sem prebiral komentarje pod orožnimi članki na 24ur, rtvslo in siol. Debata je povsod šla nekako takole:
- »EU hoče razorožiti prebivalstvo in potem se ne bomo mogli več braniti pred teroristi in kriminalci.«
- »Pa kaj potem, saj te branita policija in vojska. Orožje je nevarno in ga je treba civilom prepovedati. Kaj če doma po nesreči pride v roke otroku? Groza! Naj ga ima samo vojska in policija, ki je usposobljena za varno rokovanje z njim.«
- »To ni res! Vsak športni strelec mora iti skozi izpit in preglede. Poleg tega mora varno rokovati z orožjem: mora ga imeti zaklenjenega ter ločenega od streliva.«
- »A ja? Če torej ne smeš svoje pištole nosit za pasom za varnost, ampak jo moraš imeti doma zaklenjeno in ločeno od streliva, potem ti itak ne more pomagati, če te kdo napade. Kaj potem bluziš o zmanjšani varnosti, če pištole itak ne smeš nosit okoli? Potem je to isto, kot da je nimaš. Ne razumem, kaj se potem tolk buniš??!!«
To so bile debate, ki so se znova in znova in znova ponavljale (jaz v teh debatah nisem sodeloval, samo čital).
Zato menim, da moramo v javnosti zavzeti konsistentno stališče, ki ga bo večina brez težav razumela. Zdaj pa enkrat govorimo o varnosti, drugič o športu, tretjič o EU birokraciji. Zgodba mora biti jasna in preprosta, če želimo, da nas ljudje razumejo in podprejo.
Gremo torej po vrsti:
Neizpodbitno dejstvo je, da če nimam pištole registrirane kot varnostno orožje, je ne smem nositi okoli brez razloga (grem na strelišče, servis, itd.). Pika. O tem s policajem ne bo debate: Hm gospod, ali lahko pojasnite, zakaj imate ob 22h zvečer v gostilni na pijači s prijatelji v ruzaku pištolo in naboje? Danes torej niste bili na strelišču, lahko preverimo v registru strelišča? In že piše prijavo. Piše ti jo takoj, brez debate že za mnogo manjše stvari (si peljal čez rumeno luč, za hip pogledal med vožnjo na mobitel… pa misliš, da te bo spustil brez prijave, če te zvečer najde z orožjem?).
Torej, zakonodaja športnim strelcem ne dovoljuje prenašanja orožja za varnost. To seveda ne pomeni, da (če se stvari slučajno ravno prav poklopijo) športni strelec ne more uporabiti orožja (ali pa lopate) za samo-obrambo. Vseeno so po moje to zaenkrat bolj hipotetične situacije. Če te bodo zvečer ob 23:30 napadli na ulici, verjetno kot športni strelec ne boš imel pri sebi pištole – če pa že, je ne boš imel časa izvleči iz ruzaka, jo napolniti itd. Če delaš po zakonu, seveda.
Zato je brezpredmetno v javnosti debatirati o tem, da bo prepoved športnega orožja zmanjšala našo sposobnost samo-obrambe. Kajti, že trenutna zakonodaja jo reducira na skoraj nič. Tako pač je, o tem nimamo kaj debatirati, to so zakonska dejstva.
Moja izkušnja je, da je mnogo, mnogo bolj produktivno ljudem predstaviti športno plat zgodbe, namesto da se zapletamo v neke kontradiktorne samo-obrambne debate (glej primer zgoraj).
Če bo »športni strelec« polovici Ljubljančanov, ki podpirajo »kulturno obogatitev« začel govoriti o tem, da mu hoče EU nepravično odvzeti možnost obrambe pred »onimi bradatimi«, ga bodo poslali v p.m.
Če pa jim poveš, da hočejo (predvsem rekreativnim) športnikom zelo otežiti življenje (tako kot da bi hoteli otežiti življenje npr. kolesarjem) in potem od tu naprej počasi razvijaš ostale teze od slabem delovanju demokracije v EU in kako ta postaja vedno bolj totalitarna in kam le-to vodi, bodo ljudje to razumeli in nas podprli.
Rekli bodo: »Ja, EU se res nima kaj vtikati v legalne športne rekreativce, saj nikogar ne ogrožajo. Ja, res gre EU s svojimi regulacijami (kumaric, vode, semen, orožja…) preko vseh meja razumnosti. Ja, madonca, res je treba reči ne tem njihovim nebulozam, drugače se bodo jutri spomnili regulirat še kaj drugega, kar bo prizadelo mene.«
Torej, da ponovim: Po mojem mnenju ni smiselno govoriti o zmanjšani možnosti samo-obrambe, saj že trenutni zakon zelo, zelo, zelo omejuje uporabo športnega orožja. Bolj produktivna zgodba je po moje ta, da se je hiper-regulirana EU, ki očitno tone v totalitarizem, s povsem nedemokratičnimi metodami in lažmi lotila športnih strelcev in da je v ozadju verjetno še kakšna druga agenda.
Po mojih izkušnjah je med splošno populacijo ta pristop zelo produktiven. Pri bolj trdih pristopih pa hitro dobiš obtožbe, da si konspirator, prikrit nasilnež, fetišist orožja, alt-right, prepper, apokaliptik, itd.
Ne verjamete? Celo na temle forumu je nedavno pri testu za Jopič Thor Gen. 2 + Test mehke balistične zaščite en uporabnik imel zelo buren odziv:
Citat:Nekaj vprašanj.
Kdo na civilnem trgu je potreben takšnega izdelka? Kdo je ciljna skupina? Za kakšne potrebe je bil izdelan ta izdelek? Obstajajo kakšne reference? Oglašujete ta izdelek, kot da smo sredi vojnega območja.
Kje vi živite?
Če živimo v isti državi, potem vam sporočam, da ni potrebe za takšen izdelek, da ga oglašujete. Če se motim, me prepričajte v nasprotno.
Še nekaj (@JRC): po glasovanju v EU nas potem čaka še sprememba lokalne zakonodaje. Zato tudi po EU glasovanju našega dela za kreiranje javnega mnenja še ni konec; drugače nam bodo lokalni politiki z novo zakonodajo morda še bolj otežili življenje, kot pa EU…