15-02-2017, 14:47
@JRC
Da postajamo družba hiperregulacije mnogokrat poudarjam tudi sam in to je nedvomno slabost, nikakor pa ne gre enačiti prekomernega obstoja zakonodaje s kakovostjo le te. V tem segmentu se odrežemo še mnogo slabše, kot na področju kvantitete.
Praksa je, da se zakonodaja ob revizijah »nadgrajuje«. Slabost takšnega pristopa se v veliki večini primerov kaže v tem, da se ob vsaki reviziji izgubi nekaj tistega osnovnega koncepta in ciljev, ki ga je ta na začetku nemara imel. Zanemariti ne gre niti drugih dejavnikov, ki imajo vpliv na nastanek končnih zakonodajnih besedil, razprava o tem pa presega okvire tega portala. Rezultat vsega tega je zakonodaja vse prej, kot kakovostna.
Nikakor si ne delam utvar, da bi kdorkoli v zakonodajni, ali izvršilni veji oblasti, ravno odprtih rok sprejel idejo, da se lotimo pisanja nove orožne zakonodaje od začetka, izredno težko pa sprejemam misel, da te pripravljenosti, ali celo interesa, občasno ni zaznati pri zainteresirani javnosti. Morda marsikdo ocenjuje, da je to zgolj izguba časa in energije, taka trditev pa temelji predvsem na pomanjkljivem poznavanju splošnega zakonodajnega in zakonskega področja.
Priprava izhodišč, ne nazadnje pa tudi zakonskih predlogov ima vrsto blagodejnih učinkov, četudi se na koncu te v celoti ne implementirajo v sprejete rešitve. Ena med njimi je, da se mnogo laže ocenjuje primernost in učinkovitost nekaterih predlaganih ukrepov, ne nazadnje tudi njihovo formulacijo. Preprosto pristajanje na vedno nove »nadgradnje« že obstoječih pravnih rešitev, nas tudi teoretično ne more pripeljati drugam, kot v situacijo, kjer smo priče zakonodajnim slabostim, tako na kvantiteti, kot tudi kvalitetni ravni, torej situaciji, ki je bila postavljena v prvotni trditvi.
Kot sem nekajkrat že zapisal, marsikdo je do mojih predlogov zadržan zaradi razlogov nerazumevanja problematike, mnogo manj, zaradi vsebinskih vprašanj. Ravno zaradi tega je ključnega pomena, da se v krovno organizacijo vključi strokovnjake posameznih področij, preostanek pa napore podpre po svojih močeh, seveda v kolikor vsak posameznik sodi, da so v njenem delovanju zajeti njegovi lastni interesi, oziroma vsaj glavnina njih.
Da postajamo družba hiperregulacije mnogokrat poudarjam tudi sam in to je nedvomno slabost, nikakor pa ne gre enačiti prekomernega obstoja zakonodaje s kakovostjo le te. V tem segmentu se odrežemo še mnogo slabše, kot na področju kvantitete.
Praksa je, da se zakonodaja ob revizijah »nadgrajuje«. Slabost takšnega pristopa se v veliki večini primerov kaže v tem, da se ob vsaki reviziji izgubi nekaj tistega osnovnega koncepta in ciljev, ki ga je ta na začetku nemara imel. Zanemariti ne gre niti drugih dejavnikov, ki imajo vpliv na nastanek končnih zakonodajnih besedil, razprava o tem pa presega okvire tega portala. Rezultat vsega tega je zakonodaja vse prej, kot kakovostna.
Nikakor si ne delam utvar, da bi kdorkoli v zakonodajni, ali izvršilni veji oblasti, ravno odprtih rok sprejel idejo, da se lotimo pisanja nove orožne zakonodaje od začetka, izredno težko pa sprejemam misel, da te pripravljenosti, ali celo interesa, občasno ni zaznati pri zainteresirani javnosti. Morda marsikdo ocenjuje, da je to zgolj izguba časa in energije, taka trditev pa temelji predvsem na pomanjkljivem poznavanju splošnega zakonodajnega in zakonskega področja.
Priprava izhodišč, ne nazadnje pa tudi zakonskih predlogov ima vrsto blagodejnih učinkov, četudi se na koncu te v celoti ne implementirajo v sprejete rešitve. Ena med njimi je, da se mnogo laže ocenjuje primernost in učinkovitost nekaterih predlaganih ukrepov, ne nazadnje tudi njihovo formulacijo. Preprosto pristajanje na vedno nove »nadgradnje« že obstoječih pravnih rešitev, nas tudi teoretično ne more pripeljati drugam, kot v situacijo, kjer smo priče zakonodajnim slabostim, tako na kvantiteti, kot tudi kvalitetni ravni, torej situaciji, ki je bila postavljena v prvotni trditvi.
Kot sem nekajkrat že zapisal, marsikdo je do mojih predlogov zadržan zaradi razlogov nerazumevanja problematike, mnogo manj, zaradi vsebinskih vprašanj. Ravno zaradi tega je ključnega pomena, da se v krovno organizacijo vključi strokovnjake posameznih področij, preostanek pa napore podpre po svojih močeh, seveda v kolikor vsak posameznik sodi, da so v njenem delovanju zajeti njegovi lastni interesi, oziroma vsaj glavnina njih.