15-02-2017, 11:48
Ravno o stvareh, ki so opisane v zgornjem razmišljanju, so tiste, o katerih sam pretežno izpostavljam. Glede na to, da vsakdo izmed nas problematiko interpretira skozi lastna znanja, tako s stališča zaznane problematike, kot tudi rešitev zanje, očitno med nami prihaja do nekaterih šumov v komunikaciji.
Zakonodajalec je postopke že v obstoječi zakonodaji po nepotrebnem (brez realnih pozitivnih učinkov) zapletel, prihajajoča zakonodaja pa ta koncept le še nadgrajuje. Posledica je nepregledna in nekonceptualna zakonodaja, ki na prebivalstvo nalaga nesmiselna bremena. To ni značilno le za nacionalno, vendar tudi za evropsko.
Ravno zaradi zgoraj naštetega vedno znova opozarjam na potrebno po formuliranju konceptualno ustreznih izhodišč ter na njihovi podlagi tudi zakonodajnih rešitev. To lahko ponudi le skupina z zadostnim znanjem, k dialogu z ostali deležniki pa je mnogo laže pristopiti v kolikor gre za zastopanje večjega števila posameznikov (iz tega izhajajo moje težnje po formiranju formalne organizacije).
Če se za konec vrnem na besedila Boba.
Težava s katero se zakonodajalec sooča (delitev na športnike in rekreativne športnike, prave in neprave panoge, zveze, ipd.) so umetne in z orožno zakonodajo načeloma nimajo nič skupnega. Namesto, da bi rešili zagato s tem, da se ponovno ovrednoti bistvo orožne zakonodaje, se ustvarja vedno nove komplikacije, ki predstavljajo same sebi namen in na uporabnike, ne nazadnje pa tudi institucije, nalagajo nepotrebno breme.
Zagata je po mojem mnenju izredno enostavno rešljiva; določi se področja uporabe ter posameznike, ki so družbeno nedopustne
Primer:
Družbeno problematične oblike posesti/uporabe orožja so takšne oblike, ki imajo za posledico kršenje zakonodaje in so družbeno nezaželene, tako na širšem družbenem okolju, ali njenih posameznih članih.
Take oblike so:
- za dosego kriminalnih ciljev posestnika/uporabnika,
- za dosego terorističnih ciljev posestnika/uporabnika,
- ogrožanje okolice zaradi psihične neuravnoteženosti posestnika/uporabnika,
- ogrožanje okolice zaradi pomanjkljivega znanja posestnika/uporabnika.
Orožna zakonodaja ter ostala zakonodaja morata omogočati učinkovito preganjanje tovrstnih posestnikov/uporabnikov.
Morda se lahko komplementarno določi tudi njihovo nasprotje, torej tiste, ki družbeni niso problematične.
Primer:
Družbeno neproblematične oblike posesti/uporabe orožja so tiste, ki na širšem družbenem okolju, ali njenih posameznih članih, ne puščajo negativnih posledic.
Pasivne oblike so:
- zbiranje orožja/sentimentalni razlogi,
- uprizoritve/gledališče/film,
- trgovina/posredovanje,
- športno/rekreativno streljanje,
- preizkušanje,
- legalna izdelava/predelava/vzdrževanje,
- učni nameni,
- ipd.
Aktivne oblike so:
- lov (posamezniki, gospodarski subjekti),
- samoobramba/obramba (institucije; policija, vojska, gospodarski subjekti, posamezniki),
- napad (vojska?).
Nekdo ni neproblematičen le zaradi tega, ker je športni strelec, lovec, zbiratelj, vojak, policist, ipd., temveč zato, ker ne pripada skupini neprimernih posestnikov (družbeno problematičen posestnik je še vedno problematičen, četudi se ukvarja s katero izmed družbeno neproblematičnih oblik posesti/uporabe orožja).
Na ta način bi se z zakonolom o orožju doseglo, vsaj po mojem mnenju, njegov osnovni namen, na drugi strani pa bi športni klubi lahko delovali izključno na športnem, lovska na lovska področja, ipd., brez njihovega nepotrebnega mešanja v zakon o orožju.
Nekako sem mnenja, da si tega klubi in društva ne želijo, čeravno bi tak koncept načeloma moral biti v interesu posestnikov/uporabnikov orožja.
Zakonodajalec je postopke že v obstoječi zakonodaji po nepotrebnem (brez realnih pozitivnih učinkov) zapletel, prihajajoča zakonodaja pa ta koncept le še nadgrajuje. Posledica je nepregledna in nekonceptualna zakonodaja, ki na prebivalstvo nalaga nesmiselna bremena. To ni značilno le za nacionalno, vendar tudi za evropsko.
Ravno zaradi zgoraj naštetega vedno znova opozarjam na potrebno po formuliranju konceptualno ustreznih izhodišč ter na njihovi podlagi tudi zakonodajnih rešitev. To lahko ponudi le skupina z zadostnim znanjem, k dialogu z ostali deležniki pa je mnogo laže pristopiti v kolikor gre za zastopanje večjega števila posameznikov (iz tega izhajajo moje težnje po formiranju formalne organizacije).
Če se za konec vrnem na besedila Boba.
Težava s katero se zakonodajalec sooča (delitev na športnike in rekreativne športnike, prave in neprave panoge, zveze, ipd.) so umetne in z orožno zakonodajo načeloma nimajo nič skupnega. Namesto, da bi rešili zagato s tem, da se ponovno ovrednoti bistvo orožne zakonodaje, se ustvarja vedno nove komplikacije, ki predstavljajo same sebi namen in na uporabnike, ne nazadnje pa tudi institucije, nalagajo nepotrebno breme.
Zagata je po mojem mnenju izredno enostavno rešljiva; določi se področja uporabe ter posameznike, ki so družbeno nedopustne
Primer:
Družbeno problematične oblike posesti/uporabe orožja so takšne oblike, ki imajo za posledico kršenje zakonodaje in so družbeno nezaželene, tako na širšem družbenem okolju, ali njenih posameznih članih.
Take oblike so:
- za dosego kriminalnih ciljev posestnika/uporabnika,
- za dosego terorističnih ciljev posestnika/uporabnika,
- ogrožanje okolice zaradi psihične neuravnoteženosti posestnika/uporabnika,
- ogrožanje okolice zaradi pomanjkljivega znanja posestnika/uporabnika.
Orožna zakonodaja ter ostala zakonodaja morata omogočati učinkovito preganjanje tovrstnih posestnikov/uporabnikov.
Morda se lahko komplementarno določi tudi njihovo nasprotje, torej tiste, ki družbeni niso problematične.
Primer:
Družbeno neproblematične oblike posesti/uporabe orožja so tiste, ki na širšem družbenem okolju, ali njenih posameznih članih, ne puščajo negativnih posledic.
Pasivne oblike so:
- zbiranje orožja/sentimentalni razlogi,
- uprizoritve/gledališče/film,
- trgovina/posredovanje,
- športno/rekreativno streljanje,
- preizkušanje,
- legalna izdelava/predelava/vzdrževanje,
- učni nameni,
- ipd.
Aktivne oblike so:
- lov (posamezniki, gospodarski subjekti),
- samoobramba/obramba (institucije; policija, vojska, gospodarski subjekti, posamezniki),
- napad (vojska?).
Nekdo ni neproblematičen le zaradi tega, ker je športni strelec, lovec, zbiratelj, vojak, policist, ipd., temveč zato, ker ne pripada skupini neprimernih posestnikov (družbeno problematičen posestnik je še vedno problematičen, četudi se ukvarja s katero izmed družbeno neproblematičnih oblik posesti/uporabe orožja).
Na ta način bi se z zakonolom o orožju doseglo, vsaj po mojem mnenju, njegov osnovni namen, na drugi strani pa bi športni klubi lahko delovali izključno na športnem, lovska na lovska področja, ipd., brez njihovega nepotrebnega mešanja v zakon o orožju.
Nekako sem mnenja, da si tega klubi in društva ne želijo, čeravno bi tak koncept načeloma moral biti v interesu posestnikov/uporabnikov orožja.