Ocena teme:
  • 11 Glas(ov) - 4 Povprečje
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
Zaostritev EU zakonodaje o orožju
Citat:Uroš Palhartinger Napisal: Padec Direktive je možno doseči le s prepičevanjem poslancev EU, da je predlog direktive slab, netočen, ni usklajen med namenom in ukrepi, da ni skladen s pravnim redom EU, sploh v delu spoštovanja zasebne lastnine kot temeljne človekove pravice.
Drug del prizadevanj za padec direktive pa je ponuditi svoje konkretne predloge, s katerimi bi se dosegel namen Direktive, hkrati pa se ne bi poseglo v pravice posameznega državljana.

Pisarni evropskega poslanca Dr. Zvera sem poslal naslednje predloge, iz njegove pisarne so mi sporočili, da se jim predlogi zdijo dobri, ter da jih bodo uporabili v razpravi v Evropskem parlamentu.

Predlogi so objavljeni na mojem Publishwallu:

http://www.publishwall.si/uros.palhartin...ozju-91447

''Za učinkovito zagotovitev namena Direktive (zaostritev dostopa do orožja skrajnežem, kriminalcem in teroristom) '',WTF ,a kak od teh tvojih predlogov postavlja ovire in stroške komu drugemu kot legalnim uporabnikom orožja !?

 Top lista slabih idej LOL . Tole bi uni mojstri na komisji z veseljem požegnal je hujši kot njihovi predlogi
A ne bi ti raje svojega orožja dal kar na uničenje pa bo bil mir.

Citat:Uroš Palhartinger:
Za učinkovito zagotovitev namena Direktive (zaostritev dostopa do orožja skrajnežem, kriminalcem in teroristom) predlagam konkretne ukrepe, pri katerih lastniki orožja ne bi bili oškodovani, namen Direktive pa bi bil izpolnjen:

1) Uvedejo se isti standardi označevanja, preizkušanja in žigosanja orožja. Slovenija tako ni pristopnica konvencije CIP, zahteva pa žig CIP, Slovenija zato nima laboratorija CIP, v Križevcih pri Ljutomeru žigosajo orožje z madžarskimi žigi, so pa 3x dražji od ponudnikov v Avstriji.

2) S povezavo nacionalnih registrov v centralni register civilnega orožja se naj uvede sledljivost na ravni celotne EU, v sistem bi se lahko registrirale tudi nečlanice EU. (Sistem bi lahko bil podoben carinskemu tranzitnemu sistemu NCTS).

3) Uvedba elektronske orožne listine po sistemu čip kartice z kvalificiranim digitalnim potrdilom; Nanjo in na sistem bi se beležila vsa nabavna dovoljenja, vso orožje v lasti posameznika, vsi nakupi streliva in reguliranih delov orožja pri prodajalcih (prodajalec naj ima čitalec čip kartic s povezavo do centralnega registra, imetnik orožne listine pa z edinstveno PIN kodo potrdi svojo istovetnost). Vpisna knjižica orožja lahko ostane, ter je namenjena hitremu dokazovanju lastništva orožja pooblaščenim uradnim osebam. Kupcu bi bil zagotovljen diskreten vnos PIN kode.

4) Pred nakupom strelnega orožja, streliva in delov orožja se ugotovi identiteta kupca na osnovi elektronskega odčitavanja biometričnih podatkov (prstni odtis, fotografija roženice), sledi takojšnje preverjanje identitete v centralni bazi prebivalstva ter povezava z elektonsko orožno listino. Nakup in prodaja orožja bi bila mogoča šele z ujemanjem biometričnih podatkov ter PIN kode z elektronskim orožnim listom v centralnem registru.

5) Nakup in prodaja orožja med samimi fizičnimi osebami naj ne bo več mogoča, opravila se bo preko registriranega trgovca, ki ima dostop do centralnega registra, ki bo hkrati s posredništvom opravil tudi prepis orožja v centralnem registru (pooblaščenec). 
Predlog Direktive je bil, da podatke hrani prodajalec, moj predlog je, da se podatki beležijo v centralni informacijski sistem.

6) Gotovinsko plačilo pri nakupu in prodaji strelnega orožja, streliva ter reguliranih (bistvenih) delov orožja naj ne bo več mogoče, plačilo se naj izvede preko sledljivih bančnih transakcij.

7) Izdani računi za strelno orožje, strelivo in bistvene dele orožja naj se hranijo na čip kartici lastnika orožja.

8) Nabojniki naj bodo sicer v prosti prodaji, vendar le za orožje, za katerega posameznik poseduje orožno listino, nakupi in količina nabojnikov naj bodo evidentirani na čip kartici. Promet med fizičnimi osebami z nabojniki naj ne bo dovoljen, mogoč je preko pooblaščenega prodajalca. Število obstoječih nabojnikov naj se evidentira pri MNZ.

9) Za nabojnike naj ne bo omejitve kapacitete, bistven je nadzor nad števičnim stanjem pri posameznikih, prav tako ni omejitve za število nabojnikov. Cene in dosegljivost nabojnikov namreč nihajo, nabojniki pa se lahko tudi poškodujejo do te mere, da niso več uporabni, enako s časom slabi vzmet nabojnika. Zato je zaloga večih nabojnikov razumljiva in sprejemljiva.

10) Nabojnike je mogoče zbirati, če ima zbiratelj za to ustrezno dovoljenje MNZ, za kar pa ne potrebuje posedovati ustreznega orožja.

11) Določi se količina posameznih vrst streliva (kalibri), ki jo posameznik lahko poseduje, pri čemer pa je količina vezana na posamezen kaliber, ne pa na količino kosov orožja. Količina posamezne vrste kalibra pri posamezniku ne sme preseči neke zakonsko določene količine (npr. 5000 komadov).
Problem je v tem, da streliva ni vedno na zalogi, treba je upoštevati cenovna nihanja, pa tudi industrijski proizvajalci ne morejo zagotavljati iste kvalitete med različnimi loti streliva, iz stališča strateške rezerve orožja je tudi v interesu države, da imajo civilisti na zalogi nekaj streliva.

12) Posameznih vrst streliva, za katerega lastnik nima vpisanega orožja, mu tega streliva ni dovoljeno posedovati. Višek streliva za katerega posameznik nima več orožja, ga mora prodati preko pooblaščenega prodajalca, ki o pravi tudi registracijo prodaje streliva iz prodajalca na kupca.

13) Strelivo naj se lahko tudi zbira, če interesent pridobi dovoljenje MNZ za zbiranje streliva. Dovoljena količina nabojev je tri komade, izjema je če gre za naboje zapečatene v originalni embalaži ali naboje v redeniku oziroma polnilnem okvirčku.

14) Za lastne potrebe je naj bo dovoljeno polniti strelivo, za tiste kalibre za katere imetnik poseduje legalno orožje. Za lastno polnjenje mora lastnik opraviti izobraževanje in izpit iz varnega ravnanja s smodniki. 
Ročno polnjenje streliva omogoča natančnejše izdelano strelivo, kar povečuje natančnost pri zadevanju. Razen tega lastnik orožja pri lastnem orožju vedno ve, kakšne komponente je uporabil. Prav tako je težko kupiti stare vrste kalibrov, lastno polnjenje je tudi cenejše.

15) Za lastne potrebe naj lahko posameznik poseduje toliko smodnika iste vrste, kolikor ga je pakiranega v največji komercialni embalaži, ali pa ima sorazmerno več manjših pakiranj. Poseduje lahko npr. 5000 netilk iste vrste (SR, LR, SP, LP, verzij Berdan in/ali Boxer).

16) Organ nadzora (Inšpektor MNZ ali Policija) naj ima pri lastnikih orožja na osnovi svojih opažanj, prijav ali zaznavanj opravijo informativni nenapovedan ali napovedan razgovor z lastnikom, pri čemer je lastnik orožja dolžan aktivno sodelovati in nuditi vso potrebno pomoč, pokazati stanje orožja, pogoje hrambe in količino streliva. Opravljeni razgovori morajo biti evidentirani, imetnik ne sme imeti občutka, da se nad njim izvaja pritisk. Ponovitev informativnega razgovora praviloma ni možna v obdobju treh let.

17) Organ nadzora (MNZ) naj ima zagotovljen avtomatični računalniški oz. sistemski vpogled v elektronski zdravstveni karton lastnika orožja v obliki račualniškega pregleda šifer diagnozah, katere vplivajo na zanesljivost in mentalno stanje posameznika. Obdobni zdravstveni pregledi tako niso potrebni, razen če zdravnik ali nadzorni organ sam ugotovi spremembo zdravstvenega stanja posameznika.

18) Policija naj bo dolžna obveščati Organ nadzora (MNZ) o opaženih pojavih odklonilnih dejanj lastnika orožja, ki bi lahko vplivali na lastništvo orožja.

19) Obveščevalne službe naj bodo dolžne sproti obveščati organ nadzora (MNZ oz. policijo) glede opažanj ravnanj lastnika orožja (povezave s skrajnimi in terorističnimi skupinami preko "Centralnega registra" (CR) oseb.

20) Med prepovedano opremo se na novo uvrstijo sprožilni mehanizmi, ki omogočajo avtomatski režim ognja oziroma deli, ki omogočajo vzpostavitev rafalnega načina delovanja (selektor za tri ali več načine delovanja, prekinjevalo, ki omogoča prekinitev prekinjanja, ter "sear" - avtomatski sprožilec), ki izvirajo iz obstoječega avtomatskega orožja, ali pa so ti deli na novo konstruirani in narejeni.

21) Kategoriziranje orožja po videzu naj bo odpravljeno, ker je videz nepomemben. V praksi zato danes prihaja 
do komičnih situacij glede uvršanja orožja v kategorijo B4 ali B7, saj se le na osnovi videza v kat. B7 uvršča orožje, ki ga ni mogoče predelati v rafalno orožje. 

22) Kategorjija B7 se preimenuje z "polavtomatsko strelno orožje za civilno uporabo, ki je podobno avtomatskemu strelnemu orožju" v "orožje, ki je predelano iz rafalnega orožja na polavtomatski režim na način, s katerim se da z enostavno finomehanično menjavo delov sprožilnega mehanizma ponovno vzpostaviti funkcionalno rafalno orožje". Posest in lastništvo orožja kategorijie B7 civilistom ni dovoljeno, razen če gre za registrirane zbiratelje orožja, zakonodaja pa ne dopušča zbiranja dotičnega orožja (npr. novo avtomatsko orožje ali orožje, ki je v uporabi policije ali vojske). Zbiratelji imajo lahko pri takšnem orožju tudi dele sprožilnega mehanizma, s katerimi se lahko vzpostavi avtomatski režim, vendar ga ne smejo vgraditi v orožje.

23) Predelave iz avtomatskega strelnega orožja v polavtomatsko orožje so dovoljene, pod pogojem če se na bivšem avtomatskem orožju odstrani avtomatski sprožilec (sear), zavari izvrtina za os avtomatskega sprožilca, na udarnem kladivcu se odstrani zob za avtomatski sprožilec, odstrani se mehanizem, ki blokira prekinjevalo, ter se zamenja oz. predela selektor, ki onemogoča aktiviranja prekinjevala. Na mesto, kjer je bil prej avtomatski sprožilec, se navari kovinski blok (blokada), ki ga brez strugarskega orodja ni mogoče odstraniti in mora biti viden pri pregledih. Ustrezno predelano bivšo vojaško orožje se uvrsti v kategorijo B4, enako velja za predelavo iz kategorijo B7 na B4.

24) O predelavi orožja iz kategorije A2 na B4 oz. B7  na B4 izda pooblaščeni puškar potrdilo o predelavi, izvede predpisan preizkus in civilno žigosanje (CIP) in zagotovi ustrezno dokumentacijo potrebno za vpis v civilne evidence orožja. 

25) Najdeno avtomatsko orožje je mogoče legalizirati le, če ga je mogoče vpisati v dovoljenje za zbiranje avtomatskega orožja, ali če se predela v kategorijo B4. Enako velja, če se avtomatsko orožje legalizira v postopku amnestije.


26) Kategorija B4 se preimenuje iz "polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z nabojnikom in ležiščem naboja za več kot tri naboje" v "polavtomatsko dolgocevno strelno orožje s snemljivim nabojnikom, katerega ni mogoče z enostavnim posegom in brez sledov predelati v funkcionalno rafalno orožje".

27) Kategorija B5 se preimenuje iz "
polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z nabojnikom in ležiščem naboja za največ tri naboje, pri katerem je nabojnik snemljiv, oziroma ni gotovo, ali je orožje takšne konstrukcije, da ga je mogoče z običajnim orodjem predelati v več kot tristrelno orožje z enim polnjenjem" v "polavtomatsko dolgocevno strelno orožje s fiksnim nabojnikom"

28) Za potrebe lova naj se lahko uporabljajo polavtomatske puške kategorij B4 in B5, če so napolnjene z ležiščem naboja z največ tremi naboji, energija izstrelkov pa izpolnjuje pogoje iz pravilnika o moči lovskega orožja.

29) Organ nadzora naj ima pravico zahtevati pregled ustreznosti orožja zaradi preverjanja morebitnih nedovoljenjh posegov v orožje.


30) Zbiranje prepovedanega avtomatskega orožja kat. A2 in B7 ter delov sprožilnih mehanizmov, ki omogočajo predelavo iz B7 na A2 je dovoljeno za obstoječe zbiratelje avtomatskega orožja, kot tudi za nove interesente, če gre pri zbirki izkazan tudi za javni interes - rezervno orožje v lasti, posesti in hrambi državljanov. Javni interes se dokazuje s strinjanjem lastnika zbirke, da se zbirateljsko orožje lahko uporabi kot strateška rezerva avtomatskega orožja, MORS pa se zaveže da bo orožje lastniku vrnjeno ali v primeru uničenja povrnjeno s sorazmernim rekvizitom. Evidenčni podatki o zasebnem orožju kat. A2 in B7 naj bo na voljo tako MNZ kot Ministrstvu za obrambo MORS.

31) Zbiratelji naj lahko streljajo z orožjem iz svojih zbirk, vendar ne smejo uporabljati rafalnega režima, razen če pridobijo soglasje organa nadzora (MNZ). Rafalno streljanje se lahko izvaja na streliščih MORS, pod nadzorom predstavnika vojske.

32) Prepovedan naj bo "slum fire" - način rafalnega streljanja, pri čemer se namenoma pokvari ali blokira prekinjevalo sprožilnega mehanizma.

33)  Prepovedan naj bo "bump fire" - Način rafalnega streljanja, kjer se z uporabo polavtomatskega sprožilnega mehanizma in povratnega trzaja puške doseže učinek rafala.

34) Prav tako naj bo prepovedana uporaba kopit in ostalih pomagal, ki omogočajo "bump fire".

35) Zračno orožje in orožje na tetivo naj lahko uporabljajo tudi otroci, starejši od 9 let, pri čemer odgovornost za njihovo ravnanje v celoti prevzamejo starši, skrbniki ali inštruktor streljanja.

36) Orožje ostalih kategorij B, C in D naj lahko uporabljajo tudi mladoletniki, starejši od 15 let, ki so zdravstveno, osebnostno in telesno sposobni ravnati z orožjem. Odgovornost za njihovo ravnanje sorazmerno prevzamejo straši, skrbniki ali inštruktor streljanja.

37) Ker je mogoče dele signalnega orožja, airsoft replik, imitacij orožja, deaktiviranega orožja in salutnega dejansko uporabiti kot surovce za izdelavo nelegalnega orožja, naj se le te uvrsti v kategorijo D, s čimer naj se zaradi avtentičnosti pri dekativiranem avtomatskem orožju ohrani delujoč sprožilni mehanizem, katerega pa ni dovoljeno odstranjevati ali nameščati v drugo orožje, ali trgovati z deli dekativiranega orožja.

38) Posameznik ki ima pri sebi orožje in ki je udeležen v uradne postopke (preverjanje cestnega prometa, ugotavljanje istovetnosti) pooblaščenih uradnih oseb (policisti, cariniki, vojaki, varnostniki) - naj bo dolžan le-te opozoriti na prenašanje ali nošenje orožja, ter pooblaščenim uradnim osebam nuditi vso potrebno pomoč in zagotoviti varnost, pri preverjanju lastništva, ter upravičenosti prenosa ali nošenja orožja.

39) Trajanje orožnega lista za namen varnosti naj bo omejen s časom trajanja varnosti. Organ nadzora (MNZ) ga avtomatično podaljšuje enkrat letno, dokler ne ugotovi, da posameznikova varnost ni več toliko ogrožena, da bi potreboval varnostno orožje. V primeru prenehanja veljavnosti orožnega lista se posamezniku izda ustrezno dovoljenje za posest (Šport, lov, drugi razlogi posesti).

40) Imetniki orožnega lista za varnost naj se minimalno enkrat na mesec udeležujejo treningov ali tekmovanj v dinamičnih disciplinah, prav tako morajo opraviti psihološke priprave na soočenje s kritično situacijo, ter dodatna izobraževanja iz poznavanje pojmov Silobran, Skrajna sila, ter naj bodo tudi poleg kazenske odgovornosti seznanjeni z odškodninsko odgovornostjo za povzročene poškodbe. Namreč, ljudje se ne zavedajo, da se kazenska in odškodninska odgovornost razlikujeta.

41) Trajanje Dovoljenja za posest orožja ter Orožnega lista za Lov, ter Orožnega lista za namen športa je omejena s psihofizičnim stanjem lastnika orožja, njegovo zanesljivostjo, zdravjem, razmerami v katerih živi oz. hrani orožje.
Veljavnost orožnih listin naj bo tako vezana na upravni postopek razveljavitve, s tem prav tako odpade strah EK, da bi se po izteku veljavnosti Orožnnih listiin po poteku 20 let orožje izgubilo iz evidenc.
Odgovori


Prispevkov v tej temi
RE: Zaostritev EU zakonodaje o orožju - od spe7 - 26-11-2015, 12:50
RE: Zaostritev EU zakonodaje o orožju - od mr.T - 25-02-2016, 23:01



Uporabnikov, ki berejo to temo: 8 Gost(ov)