26-12-2015, 15:01
(Ta prispevek je bil nazadnje popravljen: 26-12-2015, 15:07 od Iurium humanorum.)
Navzlic splošnemu prepričanju namreč velika večina nelegalnih posestnikov strelnega orožja družbi zaradi tega dejstva ne predstavlja kakšne povečane nevarnosti. Tako trditev je mogoče postaviti na podlagi analize ravni nasilne kriminalitete pri kateri je bilo strelno orožje neposredno vpleteno.
Najprej je potrebno razumeti razloge zakaj je nekdo nelegalen posestnik strelnega orožja. Razdeliti bi jih bilo mogoče v tri skupine:
- ne da se jim ukvarjati z birokracijo povezano s pridobivanjem dovoljenja,
- ne zaupajo državi, da se ta morda nebi »premislila« in bi orožje želela zapleniti,
- gre za orožja, ki jih skladno z zakonodajo nebi bilo mogoče posedovati,
- pretekli dogodki jim onemogočajo posest,
- orožje želijo posedovati za družbeno problematične namene (kriminalci, psihopati, teroristi).
V prvi skupini so primeri, ki bi jih bilo mogoče s smelo politiko na tem področju »legalizirati«, saj ni posebnega razloga za to, da jih nebi vključili v legalno sfero. S tem se jih dekrimnalizira, istočasno pa iz njih naredi še varnejše posestnike (izobraževanje, oceni njihovo zdravstveno primernost, ipd.).
V drugi skupini so posamezniki, ki najverjetneje nebi predstavljali grožnje, se pa raven tveganja zlorab povečuje. Zavedati se je potrebno, da zanesljivost posameznika ni nekaj, kar je črno ali belo, temveč temelji na oceni tveganj. Glede na to izhaja, da je možnost zlorabe pri nekom, ki je na primer redno vpleten v nasilništvo, zlorablja psiho-aktivne substance, ima zgodovino psihičnih potenj, ipd. bistveno večja, kot pri nekom, ki teh težav nima, zato je prepoved smiselna.
Šele tretjo skupino tvorijo tisti osebki, ki bi jim bilo nesporno potrebno onemogočiti dostop do orožja, vsekakor pa sistem zasnovati tako, da tega ne morejo pridobiti na legalen način. Celo več, sistem bi si moral prizadevati preprečevati obstoj črnega trga, za odvzem nelegalnega orožja ter kaznovanje posesti in predvsem uporabe v družbeno problematične namene.
Najprej je potrebno razumeti razloge zakaj je nekdo nelegalen posestnik strelnega orožja. Razdeliti bi jih bilo mogoče v tri skupine:
- ne da se jim ukvarjati z birokracijo povezano s pridobivanjem dovoljenja,
- ne zaupajo državi, da se ta morda nebi »premislila« in bi orožje želela zapleniti,
- gre za orožja, ki jih skladno z zakonodajo nebi bilo mogoče posedovati,
- pretekli dogodki jim onemogočajo posest,
- orožje želijo posedovati za družbeno problematične namene (kriminalci, psihopati, teroristi).
V prvi skupini so primeri, ki bi jih bilo mogoče s smelo politiko na tem področju »legalizirati«, saj ni posebnega razloga za to, da jih nebi vključili v legalno sfero. S tem se jih dekrimnalizira, istočasno pa iz njih naredi še varnejše posestnike (izobraževanje, oceni njihovo zdravstveno primernost, ipd.).
V drugi skupini so posamezniki, ki najverjetneje nebi predstavljali grožnje, se pa raven tveganja zlorab povečuje. Zavedati se je potrebno, da zanesljivost posameznika ni nekaj, kar je črno ali belo, temveč temelji na oceni tveganj. Glede na to izhaja, da je možnost zlorabe pri nekom, ki je na primer redno vpleten v nasilništvo, zlorablja psiho-aktivne substance, ima zgodovino psihičnih potenj, ipd. bistveno večja, kot pri nekom, ki teh težav nima, zato je prepoved smiselna.
Šele tretjo skupino tvorijo tisti osebki, ki bi jim bilo nesporno potrebno onemogočiti dostop do orožja, vsekakor pa sistem zasnovati tako, da tega ne morejo pridobiti na legalen način. Celo več, sistem bi si moral prizadevati preprečevati obstoj črnega trga, za odvzem nelegalnega orožja ter kaznovanje posesti in predvsem uporabe v družbeno problematične namene.