26-12-2015, 12:25
Statistika ima to lastnost, da se jo da z nekaj spretnosti prilagoditi za potrditev praktično vsakega izhodišča, oziroma se z njo ovrže tisto, kar nam ne odgovarja.
Malenkost sem se poigral s številkami in prišel do naslednjih presenetljivih zaključkov.
EU ima ~510 000 000 prebivalcev.
Povprečna smrtnost zaradi samomorov je ~12/100 000 (Eurostat).
Na letnem nivoju to pomeni ~ 61 000 umrlih iz naslova samomorov v EU.
Kot sredstvo storitve s ~50% vodi obešanje, s ~13% sledi zastrupitev z zdravili, s ~10% skoki in šele nato uporaba strelnega orožja s ~8%. Sledijo še zastrupitve z drugimi snovmi, utopitve, premikajoči objekti, ter druge metode, vse ranga 4-6% (Evropsko združenje proti depresiji).
Na podlagi tega bi se dalo sklepati, da je letno ~5000 samomorov storjeno s strelnim orožjem, v 10 letih bi to pomenilo 50 000 primerov, iz česar izhaja, da je Komisija navedla bistveno prenizke številke.
Nadalje postane zanimivo ustvarjanje vzročno-posledične povezave. Komisija navaja, da je številka 10 000 problematična, kar nedvomno je. Glede na to, da se predlagane spremembe osredotočijo na prepoved posesti avtomatskega orožja ter pol-avtomatskega, ki »je podobno« avtomatskemu, se postavi vprašanje, koliko samomorov je bilo storjenih z avtomatskim in pol-avtomatskim strelnim orožjem predelanim v avtomatskega, pri storitvi pa je bilo uporabljeno v avtomatskem režimu delovanja. Tu bi se skorajda upal trditi, da je že dolgocevno orožje precej redko uporabljeno sredstvo, primerov, da bi nekdo samomor storil z uporabo avtomatskega režima delovanja pa je skorja gotovo le za vzorec, če je v zadnjih desetih letih sploh bil kakšen.
Nadalje bi se dalo ugotoviti, da so nekatera okolja veliko bolj nagnjena k samomorom, druga manj, sredstva pa so docela različna. Tu si lahko ogledamo primer Japonske, Visoka stopnja samomorov, posesti strelnega orožja med prebivalstvom pa skorajda ne poznajo.
Ko se bo resneje obravnavalo problematiko smrti povezanih s strelnim orožjem, bo potrebno biti posebej pozoren tudi na pravno razlikovanje nekaterih pojmov; na primer umor ali uboj, saj gre za zelo drugačni kategoriji. Prav tako tudi na to, ali je imel posameznik orožje v posesti skladno z zakonom, ali ne, ipd.
Mimogrede, pri navajanju izjav je potrebno biti pozoren še na eno stvar. Če je le mogoče, si je priporočljivo izjavo ogledati v izvirniku, saj se v prevodih marsikaj kaka zadeva izgubi, doda, ali kako drugače spremeni. Kdor je pozorno poslušal izjave predstavitev tudi tega predloga, je lahko slišal kaj vse prevajalci ne naredijo s kako izjavo (tu je potrebno priznati, da je simultano prevajanje vse prej, kot enostavno).
Malenkost sem se poigral s številkami in prišel do naslednjih presenetljivih zaključkov.
EU ima ~510 000 000 prebivalcev.
Povprečna smrtnost zaradi samomorov je ~12/100 000 (Eurostat).
Na letnem nivoju to pomeni ~ 61 000 umrlih iz naslova samomorov v EU.
Kot sredstvo storitve s ~50% vodi obešanje, s ~13% sledi zastrupitev z zdravili, s ~10% skoki in šele nato uporaba strelnega orožja s ~8%. Sledijo še zastrupitve z drugimi snovmi, utopitve, premikajoči objekti, ter druge metode, vse ranga 4-6% (Evropsko združenje proti depresiji).
Na podlagi tega bi se dalo sklepati, da je letno ~5000 samomorov storjeno s strelnim orožjem, v 10 letih bi to pomenilo 50 000 primerov, iz česar izhaja, da je Komisija navedla bistveno prenizke številke.
Nadalje postane zanimivo ustvarjanje vzročno-posledične povezave. Komisija navaja, da je številka 10 000 problematična, kar nedvomno je. Glede na to, da se predlagane spremembe osredotočijo na prepoved posesti avtomatskega orožja ter pol-avtomatskega, ki »je podobno« avtomatskemu, se postavi vprašanje, koliko samomorov je bilo storjenih z avtomatskim in pol-avtomatskim strelnim orožjem predelanim v avtomatskega, pri storitvi pa je bilo uporabljeno v avtomatskem režimu delovanja. Tu bi se skorajda upal trditi, da je že dolgocevno orožje precej redko uporabljeno sredstvo, primerov, da bi nekdo samomor storil z uporabo avtomatskega režima delovanja pa je skorja gotovo le za vzorec, če je v zadnjih desetih letih sploh bil kakšen.
Nadalje bi se dalo ugotoviti, da so nekatera okolja veliko bolj nagnjena k samomorom, druga manj, sredstva pa so docela različna. Tu si lahko ogledamo primer Japonske, Visoka stopnja samomorov, posesti strelnega orožja med prebivalstvom pa skorajda ne poznajo.
Ko se bo resneje obravnavalo problematiko smrti povezanih s strelnim orožjem, bo potrebno biti posebej pozoren tudi na pravno razlikovanje nekaterih pojmov; na primer umor ali uboj, saj gre za zelo drugačni kategoriji. Prav tako tudi na to, ali je imel posameznik orožje v posesti skladno z zakonom, ali ne, ipd.
Mimogrede, pri navajanju izjav je potrebno biti pozoren še na eno stvar. Če je le mogoče, si je priporočljivo izjavo ogledati v izvirniku, saj se v prevodih marsikaj kaka zadeva izgubi, doda, ali kako drugače spremeni. Kdor je pozorno poslušal izjave predstavitev tudi tega predloga, je lahko slišal kaj vse prevajalci ne naredijo s kako izjavo (tu je potrebno priznati, da je simultano prevajanje vse prej, kot enostavno).