20-11-2015, 19:02
Grem na delo in namesto, da bi tam razmišljal zbrano, kaj delam ... moram pošiljat maile, da bi preprečil najhujše, misliti komu še poslati, in po glavi se mi klatijo misli, kako mi bo poskušala država škoditi.
Pridem domov in namesto, da bi užival z družino, se umiril na kavču ... se mi srce krči in nisem pravi, ker ne vem, kako mi bo poskušala država škoditi, ker jim je nekdo drug tako naročil.
Nekaj je hudo narobe z deželo lubo našo, ko se ne moreš več sprostiti in samo čakaš, od kje bo priletel kakšen težak ukrep. Ne od teroristov, ampak od države, ki naj bi nam služila po najboljših močeh in znotraj katere naj bi se v svojih domovih počutili sproščeno in varno. Žalostno, da smo prišli v čas, ko se namesto tega počutim vse bolj kot v velikem zaporu, kjer se zaporniki šetajo po malo večjem dvorišču.
Vrag špase jemlje.
Pridem domov in namesto, da bi užival z družino, se umiril na kavču ... se mi srce krči in nisem pravi, ker ne vem, kako mi bo poskušala država škoditi, ker jim je nekdo drug tako naročil.
Nekaj je hudo narobe z deželo lubo našo, ko se ne moreš več sprostiti in samo čakaš, od kje bo priletel kakšen težak ukrep. Ne od teroristov, ampak od države, ki naj bi nam služila po najboljših močeh in znotraj katere naj bi se v svojih domovih počutili sproščeno in varno. Žalostno, da smo prišli v čas, ko se namesto tega počutim vse bolj kot v velikem zaporu, kjer se zaporniki šetajo po malo večjem dvorišču.
Vrag špase jemlje.