Ocena teme:
  • 0 Glas(ov) - 0 Povprečje
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
vprašanje zakona, kje se obravnava silobran ter skrajna nuja
#41
(13-04-2021, 08:43)klem Napisal: Če gledamo zakone je varnostno osebje ubistvu edino v ''civilnem'' svetu ki lahko uporabi strelno orožje

...
(3) Preden varnostniki uporabijo strelno orožje, morajo, kadar okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabili strelno orožje, opozoriti s klicem: »Stoj, streljal bom!« in z opozorilnim strelom.
...

Verjetno najbolj butast člen v celem zakonu.
Odgovori
#42
(13-04-2021, 10:56)slavcr Napisal: Mimogrede: Vedno se krohotam nasvetom - za samoobrambo treniraj nek borilni šport. Kot da bi to kaj pomagalo 40-kilskemu popolnoma nešportnemu punčetu proti 95-kilskemu pretepaču, ki za povrh verjetno res kaj aktivno trenira ...

ne smej se preveč, se ti lahko kaj zatakne ;-)
Pomaga, sam moraš znat tudi to uporabljat.
Boš videl, ko boš enkrat vsaj mal treniral;
it’s better to be a warrior in a garden than a gardener in a war.
Odgovori
#43
(13-04-2021, 12:00)jps Napisal:
(13-04-2021, 08:43)klem Napisal: Če gledamo zakone je varnostno osebje ubistvu edino v ''civilnem'' svetu ki lahko uporabi strelno orožje

...
(3) Preden varnostniki uporabijo strelno orožje, morajo, kadar okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabili strelno orožje, opozoriti s klicem: »Stoj, streljal bom!« in z opozorilnim strelom.
...

Verjetno najbolj butast člen v celem zakonu.

hja ni edini..... Dumb
Odgovori
#44
Irium lepo napisano. Samo kaj ko nimamo vsi osebnega odvetnika takoj na razpolago. Tudi opozorilni strel je pravzaprav nevaren in izguba casa.
Opozorilni strel lahko kam zaide in lahko tudi zmanjka casa za oddajo dejanskega obrambnega strela.
Mojih 5 minut ?
Odgovori
#45
@Dong

»52. člen (ZPol-UPB6 – Zakon o policiji),
Pri opravljanju nalog sme policist uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače:
– zavarovati življenja ljudi;
– preprečiti bega osebi, ki je zalotena pri kaznivem dejanju, za katero je po zakonu mogoče izreči kazen zapora nad 10 let;
– preprečiti bega osebi, ki ji je odvzeta prostost, ali osebi, za katero je izdan nalog za odvzem prostosti, ker je storila kaznivo dejanje iz prejšnje alinee, če je v nalogu za prijetje, privedbo oziroma spremljanje osebe izrecno določeno, da sme policist uporabiti strelno orožje, če bi taka oseba poskušala pobegniti;
– odvrniti napada na varovano osebo ali varovani objekt;
– odvrniti od sebe neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje.
Preden policist uporabi strelno orožje, mora, kadar okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabil strelno orožje, opozoriti s klicem: »Stoj, policija, streljal bom!« in z opozorilnim strelom.

96. člen (ZNPPol – Zakon o nalogah in pooblastilih policije)
(uporaba strelnega orožja)
(1) Pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti uporabiti strelno orožje samo, če ne morejo drugače:
- odvrniti od sebe ali koga drugega sočasnega protipravnega napada, s katerim je ogroženo življenje, ali
- preprečiti, da bi oseba, ki ima v okoliščinah, ki kažejo na storitev kaznivega dejanja, za uporabo pripravljeno strelno orožje, eksplozivna sredstva ali druge nevarne predmete ali snovi, z njimi ogrozila življenje ene ali več oseb.
(2) Za napad na policista ali drugo osebo iz prve alineje prejšnjega odstavka se šteje tudi, če oseba seže po orožju, drugem nevarnem predmetu ali snovi, jih potegne ali poskusi potegniti ali drži v položaju, v katerem lahko v trenutku pride do napada.
(3) Preden policist uporabi strelno orožje, mora, če okoliščine glede na varnost policista ali drugih oseb to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabil strelno orožje, opozoriti s klicem: »Stoj, policija, streljal bom!« ter z opozorilnim strelom v varno smer.”

Kot lahko vidimo ima tudi policija v svojih pravilih podobno dikcijo. Zahteva (priporočilo) po verbalnem opozorilu ter opozorilnem strelu sta v svojem bistvu logični. Tam sta z namenom, da se storilcu omogoči še zadnjo možnost za to, da s svojim ravnanjem preneha in tako prepreči hujše posledice za sebe. Nedvomno obstajajo okoliščine, kjer to ni mogoče. Slednje sicer priznava tudi zakonodaja, zatakne pa se pri interpretaciji katere okoliščine izvedbo tega določila dejansko onemogočajo, oziroma kako pomembna je izpolnitev tega. Zavedati se je treba, da tovrstno ravnanje osebe, ki se brani, lahko bistveno poslabša njen taktični položaj v boju. Vsekakor ni smiselno od te zahtevati, da se zaradi prizadevanja zaščititi interese storilca, prekomerno izpostavi. Na drugi strani obstajajo okoliščine, kjer je to nedvomno mogoče izvesti, odsotnost poizkusiti tudi to možnost deeskalacije pa bi mejila na eksekucijo storilca, kar seveda ni sprejemljivo.

Kdorkoli meni, da bi se lahko znašel v ogroženi situaciji in se je zavedno odločil, da se bo v takšnem primeru aktivno branil (to odločitev je treba sprejeti predhodno, ne v času samega incidenta, takrat za to časa in mentalnih zmožnosti namreč ni), je vsekakor izjemno priporočljivo, da si predhodno zagotovi odvetnika, ki tematiko podrobneje pozna. Tak incident načeloma pri vseh močno poveča stres, ta pa zgolj poveča možnost, da bodo naknadna ravnanja posameznika nepremišljena in lahko v njegovo škodo. Čeravno imam sam spoštovanje do policije, kot institucije pa se je vseeno treba zavedati, da se ta lahko kaj hitro znajde v situaciji, ko ne deluje v interesu posameznika. Edino (dober) odvetnik deluje v interesu svoje stranke in ima ustrezno znanje za koristna navodila!
Odgovori
#46
?
Nejc, ne skrbi zame in moje zatikanje. Jaz sem videl, pred že veliko leti, ko sem dobrih 10 let aktivno netekmovalno treniral japonsko "veščino". Zato sem iz izkušenj napisal, kar sem.
Iz tvojega stavka "Pomaga, sam moraš znat tudi to uporabljat." pa mi je jasno, da si malo preveč gledal filme o Bruce Leeju, Stevenu Seagalu in Chucku Norrisu, ki "znajo uporabljat". ? Prakse pa v teh aktivnostih očitno nimaš nobebe.

Kako za vraga se uspešno vstavi 'smeškota', da se ne spremeni v vprašaj?
Odgovori
#47
(13-04-2021, 20:09)Iurium humanorum Napisal: (3) Preden policist uporabi strelno orožje, mora, če okoliščine glede na varnost policista ali drugih oseb to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabil strelno orožje, opozoriti s klicem: »Stoj, policija, streljal bom!« ter z opozorilnim strelom v varno smer.”

Kot lahko vidimo ima tudi policija v svojih pravilih podobno dikcijo. Zahteva (priporočilo) po verbalnem opozorilu ter opozorilnem strelu sta v svojem bistvu logični. Tam sta z namenom, da se storilcu omogoči še zadnjo možnost za to, da s svojim ravnanjem preneha in tako prepreči hujše posledice za sebe. Nedvomno obstajajo okoliščine, kjer to ni mogoče.

Na papirju to še nekako izgleda. Opozorilni strel je v izjemnem primeru orodje za policijo / vojsko / varnostnike, ki se v konfliktu pojavijo kot tretja oseba in niso prve tarče agresije, oziroma imajo priložnost, da vodijo igro. Naši policaji so parkrat to dobro uporabili. Dobro, ker jih sodni sistem ni kaznoval za opravljanje svojega dela in dobro, ker so naredili rezultat.

Vse ostalo so popolne bedarije. Jaz sem imel priložnost v živo videti "opozorilne strele". Strelca in njegove pajdaše so po opozorilnih strelih tako razj...., da smo naslednji dan z lavorji spirali, kar je od njih ostalo po tleh.

Če si imetnik orožja za varnost in ga potegneš - potem mora narediti bum in tarča mora pasti. Če tega nisi sposoben ponotranjiti, raje sploh ne razmišljaj o orožju v kontekstu samoobrambe.
Odgovori
#48
[quote pid="188234" dateline="1618340917"]
Če si imetnik orožja za varnost in ga potegneš - potem mora narediti bum in tarča mora pasti. Če tega nisi sposoben ponotranjiti, raje sploh ne razmišljaj o orožju v kontekstu samoobrambe.
[/quote]

Tole si je dobro parkrat počasi in na glas prebrati... mogoče celo kdo dojame da tega ni jemati zlahka.
Odgovori
#49
»Če si imetnik orožja za varnost in ga potegneš - potem mora narediti bum in tarča mora pasti. Če tega nisi sposoben ponotranjiti, raje sploh ne razmišljaj o orožju v kontekstu samoobrambe.«

Ob zgornji izjavi bi vsakemu tožilcu zasvetile oči, saj bi se na podlagi te lahko kaj hitro odločil za obdolžilni predlog, ki bi določeno dejanje karakteriziral, kot naklepno. Zgornja izjava je točno takšna zaradi katere sem zapisal, da se mora posameznik predhodno konzultirati z odvetnikom. Prav tako ta dokazuje, da je znanje na tem področju med populacijo pretežno pomanjkljivo. Tudi marsikatero usposabljanje na ključna vprašanja ne odgovori. Ne nazadnje nekatera vprašanja ostajajo odprta celo na strokovni ravni (kar nikakor ni primerno).
Odgovori
#50
Iurium, tudi ti upoštevaj Kristianov nasvet in preberi počasi ter z razmišljanem. V stavku je namreč skrit tudi razmislek, da orožja ne potegni, če se ti samo nekoliko zdi, da bi bilo 'fajn', da boš mogoče napadalca le odvrnil. Če pa je sekira že v polnem zamahu proti tebi, pač ni šans za neko vpitje in opozorilno streljanje.
Vsako cincanje med potegom in bumom je pravzaprav lahko obremenilno za strelca, ker pomeni, da je imel vsaj nekaj časa za premislek, merjenje (v nogo npr) , ...
Odgovori
#51


Primer. Nedvomno je bilo zdravje in življenje napadenih oseb na posnetku resno ogroženo. Očitno zavedanje napadalcev, da je napadeni oborožen ni zadoščalo, da bi ti svojo namero po napadu opustili. Posledično se je napadeni odločil, da napadalce poizkuša odgnati s pomočjo jasno izražene grožnje (stopnjevanje ukrepov). Za dosego tega je pištolo le delno izvlekel iz toka, vsebinsko pa ne bi bilo bistveno drugače, v kolikor bi jo izvlekel v celoti, ali jo nameril v napadalce. Vse našteto je namreč predstavlja zgolj jasno sporočilo napadalcem, nima pa zanje hujših, trajnih posledic.

K sreči je v danem primeru to zadoščalo, da napadalci z eskalacijo napada niso nadaljevali. Tako je napadenemu napadalce uspelo odgnati brez, da bi proti njim pištolo aktivno uporabil! Takšen razplet je družbeno nedvomno bolj zaželen, kot v primeru, da bi prišlo do bojne uporabe le te.

Razlogov zakaj je napadenemu to uspelo je več. Eden pomembnejših je tudi v tem, da je varnostno zaostreno situacijo dovolj zgodaj zaznal in, da jo je tudi pravilno ovrednotil. To mu je v taktičnem smislu omogočilo več manevrskega prostora, kot v primeru, da bi z ukrepi čakal do zadnjega trenutka. Tedaj bi bil za zavarovanje lastnega zdravja in življenja skorajda gotovo prisiljen izvesti veliko bolj rigorozne ukrepe.

V situaciji iz posnetka je bilo ravnanje napodenega sila racionalno, izvedba manj skrajnih ukrepov pa ni bistveno povečala tveganj zanj. Prav tako mu tak pristop ni onemogočil odziv zaostriti v kolikor bi se to pokazalo za potrebno.

Kot sem zapisal, vsaka taktična situacija ne omogoča stopnjevanja ukrepov, opozoril, ali opozorilnih strelov, ni pa nesmiselno te priporočiti, v kolikor okoliščine to dopuščajo, saj je s takim pristopom kak incident nemara le mogoče rešiti brez hujših posledic.

Seveda se tudi sam strinjam, da mora obstajati realna ogroženost posameznika, naj si bo neposredna, ali iz okoliščin izhaja, da bo do te neizbežno prišlo, preden se ta sme poslužiti samoobrambe. Nikakor pa čakanje z izvajanjem ukrepov do zadnjega trenutka ni ustrezen pristop, čeravno ga pravna stroka pogosto zagovarja. S tem se namreč povečuje nevarnost hujših posledic tako za napodenega, kot za napadalca.

O različnih idejah »strela v mezinec na levi nogi in podobnih nesmislih« pa raje ne bi, saj z realnostjo nimajo veliko skupnega. Tako s stališča zadevanja premikajoče tarče pod stresom, učinka na cilju, varnosti takšnega ravnanja in še nekaterih drugih vidikov.
Odgovori
#52
V kolikor bi se scena odvila pri nas bi tip z ognjeno palico (pištolo) imel velike težave, ker je mladini grozil z orožjem. Prijava, tožbe, vznemirjanje javnosti, grožnja s smrtjo, sledi začasni odvzem vsega orožja, preizkus zanesljivosti in tako naprej ..
Odgovori
#53
Tip na posnetku je policist.
Odgovori
#54
(14-04-2021, 18:12)bob78 Napisal: Tip na posnetku je policist.

V primeru, da je hkrati tudi sindikalni predstavnik zaposlenih, bi ga naše vodstvo z veseljem suspendiral. Ne poznam primera iz javnosti, da bi sistem zaščitil posameznika, ponavadi ga povozi.
Odgovori
#55
Na posnetku je državljan, ki je zaposlen v policiji! S stališča razumevanja tematike pomembna razlika, ki jo mnogi ne razločijo pa ne zgolj v tem vidiku. V kolikor gledamo na prebivalstvo in pripadnike represivnih organov vsebinsko. Tako policist, kot državljan se imata pravico v primeru napada nanju braniti! Razlika je le, da se od posameznika zahteva deeskalacija (umik, da ni vzrok za spopad,…); ob tem se postavlja vprašanje, ali je v specifičnih primerih to smiselno. Nekatere države imajo v svoji zakonodaji drugače obravnavano bivališče posameznika, njegovo vozilo,… V nasprotju s tem imajo policisti zapovedane dolžnosti, kar seveda pomeni, da je se njihovo »agresivnost ravnanja« presoja s pomočjo drugačnih meril, kar je logično. Primer, težavnemu posamezniku se civilist lahko preprosto izogne, policist pa je na drugi strani dolžan posredovati.

Ravnanje policistov je smiselno ocenjevati celo nekoliko strožje, kot ravnanje posameznikov. Pripadniki organov imajo načeloma: možnost dobiti pomoč kolegov, nekoliko širši nabor znanj, širši nabor sredstev, ki so učinkovita v vlogi orožja, napad pogosto ni usmerjen neposredno vanje, v spopad vstopijo mentalno pripravljeni na boj, ipd. Oseba, ki je postavljena v vlogo žrtve, načeloma vseh teh prednosti nima. Primer, če je od policista smiselno zahtevati, da proti določenemu storilcu uporabi razpršilec-dražljivec, strokovni prijem, oziroma kako manj potencialno agresivno metodo, je v enaki situaciji od običajnega državljana grožnja celo z ubojnim sredstvom, lahko docela razumna poteza.

O tem, kje so težave pri nas sem že pisal. Žalostno in sporno je, da se določeno dejanje, ki ga razumna oseba z nekaj znanja s tega področja oceni, kot docela smiselnega in situaciji primernega, deli sodne oblasti kaj hitro ovrednotijo za neprimerno in pravno sporno ravnanje. Seveda z vsemi posledicam za akterja, ki iz tega izhajajo. Kot sem že zapisal, to je izrazito problematična praksa, ki bi jo kazalo bolje nasloviti in s tem povečati pravno varnost
Odgovori
#56
@Iurium humanorum

Cenim tvoje mnenja in se velikokrat lahko popolnoma poistovetim z njimi. V tem pa temu ni tako.  Na splošno se prevečkrat opiraš zgolj na svoje, sicer zavidanja vredno, znanje tega področja, tako pravniško kot nomotehnično. Žal pa pri tem pa prevečkrat pozabljaš na sociološke vidike/norme. Ti v dejanskem okolju vsekakor pomenijo več kot skupki družbenih norm, ki urejajo temeljna družbena razmerja. Priložil si povezavo do zelo dobrega primera, kjer je ravno ta, sociološki pristop problematičen in kaže na napačno reakcijo policistov (ugibam, da so bili vsi policisti) do napadalcev.

Praviš, da je napadenemu napadalce uspelo odgnati brez, da bi proti njim pištolo aktivno uporabil. Žal mu jih ni uspelo odgnati, ampak so, roko na srce, zbežali. Tako obnašanje in končni izid, daje napadalcem vetra v jadra pri različnih kriminalnih aktivnostih, kar v tem primeru napad s kiji na oborožene policiste je. Da je ironija še večji, so prišli v to četrt s ciljem preiskave spolnega napada, kar je lahko pripisati ravno starostni in socialni/rasni populaciji na posnetku. V koliko so policisti vedeli, da vstopajo v okolje, kjer lahko pričakujejo takšen odziv okolice, potem so popolnoma napačno pristopili k samemu ukrepu opravljanja svojih aktivnosti. V tem primeru bi morali zgotoviti dovolj veliko podporno silo, ki bi ustrezno odgovorila na takšen odziv okolice. Ne glede na to napako, pa bi se morali dani okoliščini odzvati progresivno. Kot prvo to pomeni, da bi moral izvleči orožje iz toka in s pravilno usmerjenim glasovnimi ukazi vzpostaviti red. Pri tem bi morali sodelovati tudi ostali udeleženci, ki pa so zbežali kot so nekateri zajci zbežali leta 1991. Kar bi se moralo zgoditi, je orožje ven, repetiranje in če to ne zaleže opozorilni strel, nato pa po uveljavljenem postopku. V kolikor tega osebnostno niso sposobni, potem žal ta služba ni za njih.

Da se vrnem na sociološki vidik. Ravno takšne reakcije so olje ogenj, ki t.i. marginaliziranim nacionalnim in/ali rasnim skupinam omogoča vse večje kršitve prej omenjenih družbenih norm in s tem vzpostavljanje vzporednega sistema, ki je »po nekem naključju« najbolj viden ravno v okoljih s večnacionalno, večrasno in večversko populacijo. T.i. »no-go zone«, so nastale tudi zaradi takšnih defenzivnih reakcij represivnih in ostalih pristojnih organov. Seveda so za njih krivi tudi politični razlogi določenega političnega spektra, ki zaradi svojih, kratkoročnih in kratkovidnih razlogov, takšno obnašanje ne samo vzpodbuja, ampak ga preko določene veje oblasti celo vsiljuje. Skratka, vsakdo od nas lahko veliko stori že s tem, da se ne pusti vsiljevati socialnim normam, ki so nam tuje in ki se preko družbenih razmerij uveljavljajo z negativnimi sankcijami.
Odgovori
#57
Nova zgodba. Prijazen starček živi na samem sredi gozda in se briga sam zase. Nekega dne ob vrnitvi v svojo skromno prikolico zaloti mladino, ki nabira prispevke za svoje potrebe. Po nasvetu z nekega foruma jim postreže s postano kavo in suhimi piškoti, kar pa razvajeno mladino ne zadovolji. Zvežejo ga na stol in ga pretepejo do smrti. V kolikor bi jim postregel s svincem, bi bil danes živ, z rešenim stanovanjskim problemom in zastonj oskrbo v domu za ostarele zaprtega tipa.

Kaj hočem poveda razen tega, da se naučite kuhat dobro kavo in speč piškote. Smrtna nevarnost ni vedno jasno izražena, ko se pa tega zavemo, imamo pa zvezane roke. V takšnem primeru naša zakonodaja pogrne na vsej črti, ker ne dovoljuje preventive (branjenja družine in doma pred nepovabljenimi tujci z neznano namero). Zakonodaja je vedno na strani sistema, kriv pa je vedno posameznik. Tako se napadalec požvižga na zakone, napadeni pa bi jih moral vedeti na pamet in se ravnati v skladu z njimi pod stresom in v kratkem časovnem okvirju. Narobe je prav. Nekdo, ki krši zakone in jih ne priznava, se na njih sklicuje ko mu to paše (zgodba o pretepanju vlomilcev). Ni nam pomoči, še posebej glede na vektor vrtenja tega sveta.
Odgovori
#58
(13-04-2021, 20:21)slavcr Napisal: ?
Nejc, ne skrbi zame in moje zatikanje. Jaz sem videl, pred že veliko leti, ko sem dobrih 10 let aktivno netekmovalno treniral japonsko "veščino". Zato sem iz izkušenj napisal, kar sem.
Iz tvojega stavka "Pomaga, sam moraš znat tudi to uporabljat." pa mi je jasno, da si malo preveč gledal filme o Bruce Leeju, Stevenu Seagalu in Chucku Norrisu, ki "znajo uporabljat". ? Prakse pa v teh aktivnostih očitno nimaš nobebe.

Kako za vraga se uspešno vstavi 'smeškota', da se ne spremeni v vprašaj?
ne bluzi in ne nakladaj ter ne delaj zaključkov na podlagi svojih znanj in "vedenj". Če ti kaj ni jasno najprej vprasšaj, šele potem delaj zaključke.
In pa še tole: trenirati japonske veščine ni isto kot samoobramba. To bi (glede na to da se hvališ s treniranjem) moral vedeti.
it’s better to be a warrior in a garden than a gardener in a war.
Odgovori
#59
@Strah
V okviru predhodne razprave je eden od sogovornikov izpostavil trditev, da mora potegu pištole VEDNO slediti tudi strel. Predmetni video posnetek sem pripel izključno z namenom podkrepiti svojo trditev, da obstajajo okoliščine, kjer so drugi ukrepi, v prikazanem primeru je to zgolj poteg pištole (neposredno izražena grožnja storilcu), zadosti učinkovit ukrep, da napadalec preneha z napadom. Prav tako sem želel izpostaviti dejavnik in pomen pravočasnega ukrepanja, ki se prav tako pogosto postavlja pod vprašanje.

Celotna razprava tukaj poteka s perspektive civilistov. Sicer sem v delu razprave omenil specifičnost dela represivnih institucij, kot je policija ter naloge, ki so jih ti dolžni izvajati, vsekakor pa se nisem želel prekomerno oddaljevati od rdeče niti osnovne razprave. V primerih debat, ki so izrazito široke, je to pogosto težko, v kolikor pa na oddaljevanje od osnovne teme posebej  ne pazimo, se kaj hitro izgubimo v različnih podsegmentih. Slednje onemogoči izvedbo vsebinsko tvorne razprave.

Osnovni namen samoobrambe je preprečiti, da bi napadalec izvedel napad, oziroma s tem nadaljeval. V kolikor ta zbeži, se umakne, se premisli, ali napada ni več fizično sposoben nadaljevati, vse to so s stališča izvajanja samoobrambe, uspešne posledice. V primeru ocenjevanja dela represivnih organov pa zgornji kriteriji ne dosegajo njihovih taktičnih nalog.

@[email protected]
Samoobramba je širok pojem in obsega bistveno več, kot zgolj zadnje dejanje. Velik del predstavlja sposobnost posameznika, da specifično situacijo spremlja in tudi ustrezno vrednoti. Vse našteto ne pomaga veliko, v kolikor ta nima ustrezne odločnosti, znanja in sredstev s katerimi lahko morebitno grožnjo učinkovito nevtralizira. Kot sem že velikokrat zapisal. Družbeno sila nezaželeno je, da se v okolju uporablja fizično nasilje, žal pa obstajajo situacije, kjer je to neizbežno. S stališča družbe se tedaj lahko le odločamo katera izmed slabih rešitev je družbeno manj problematična. Osebno trdno stojim na stališču, da kdorkoli ni družbeno problematičen, ob tem namenoma uporabljam takšno formulacijo, ne sme trpeti negativnih posledic tistih, ki to so! Ob ustrezni interpretaciji koncepta sorazmernosti ukrepov, tudi v kolikor zaradi izvedbe le teh storilci utrpijo hujše posledice, je to družbeno manj problematično, kot resne posledice za družbeno neproblematične posameznike.

Po mojih izkušnjah obstajata dve kategoriji tistih, ki takšnim ukrepom nasprotujejo. Tisti, ki se nikoli niso poizkusili poistovetili z žrtvami, ali svojci in jim je tako misel, da je lahko tudi hujša posledica za zdravje in celo življenje storilca v danem primeru docela razumen ukrep ter tiste, ki zaradi vrste razlogov javno ne želijo izraziti svoje osebne naklonjenosti do koncepta učinkovite samoobrambe. Pomemben faktor je tudi že omenjeno specifično znanje s tega področja, kar mnogim onemogoča, da bi realno ocenili določeno dejanje.
Odgovori
#60
No, pa smo spet naleteli na nekoga, ki vse ve in samo on ima prav, vsi ostali pa bluzimo in nakladamo:

""ne bluzi in ne nakladaj ter ne delaj zaključkov na podlagi svojih znanj in "vedenj". Če ti kaj ni jasno najprej vprasšaj, šele potem delaj zaključke.
In pa še tole: trenirati japonske veščine ni isto kot samoobramba. To bi (glede na to da se hvališ s treniranjem) moral vedeti.""


Rolleyes
Odgovori




Uporabnikov, ki berejo to temo: 1 Gost(ov)