Ocena teme:
  • 0 Glas(ov) - 0 Povprečje
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
Dr. Igor Šoltes - poziv zainteresiranim za javni posvet o Direktivi EK
#21
Potem nisem nič zamudil, sem si predstavljal, da bo javnost lahko aktivno sodelovala v razpravi, ne le z vprašanji na koncu. Kakorkoli že se zdi, da se bitka na ravni slovenskih EU poslancev preveša na stran članov foruma, če prav razumem je vprašanje predvsem še poslanka T. Fajon, zmaga je pa tako in tako odvisna od odločitev poslancev držav, ki so večinsko  zastopane v EU parlamentu.
Odgovori
#22
Dogodka sem se udeležil.

Zelo dobro pripravljen in organiziran dogodek ( prostor, dostop, označitev, časovnica itd.).
Šoltes se je izkazal kot sposoben moderator.

Prispevki občinstva so bili na strokovnem nivoju svetlobna leta pred predlogom komisije.

Argumenti so vsekakor na naši strani, ampak zakonodaja o o orožju ni diskurz razuma temveč diskurz čustev (če hočemo zaščititi najšibkejše je potrebno preprečiti zlorabo najstrašnejšega ubijalskega orodja , smrk, smrk, ne pozabimo otrok - vstavi krokodilje solze).

Moja ocena je enaka - we are fucked!

V zadnjih 15 letih se je cena orožnih dovoljenj povečala za ca. 2x. Dodan je zdravniški pregled in tečaj in izpit iz rokovanja z orožjem in ta trend nadaljnih restrikcij ne bomo mogli ustaviti, dokler bomo prepričevali javno mnenje le, da nismo del problema.

Oboroženi pošteni državljani niso varnostni problem. Ali so lahko varnostna rešitev?
Odgovori
#23
Sedaj, ko vsi evropski poslanci priznavajo, da še nikoli v karieri niso dobili toliko pisem, klicev in ostalih oblik kontaktov/lobiranja/nadlegovanja/karkoliže, so skladno s tisto staro "kamo svi, tamo i mali mujo" skočili na vagon "mi smo sicer za strožji nadzor ampak proti direktivi, ker ta ogroža legalne posestnike orožja".

Vse lepo in prav, vendar ne pozabimo, da so v prvi vrsti vsi člani S.O.S. ali Slovenske Oportunistične Stranke, ki se bo tiktak obrnila v drugo stran, če jim bo to bolj koristilo.
Odgovori
#24
Spremljam vsak post na to temo, kolikor je možno osveščam ljudi, ki jim je orožje tuje, poslal sem kar nekaj dopisov, itd. S tem postom bi se želel zahvaliti vsem PAMETNIM fantom (in puncam), ki se trudite v tej naši misiji razsvetlevanja še malo bolj. JRC, moj odličen prijatelj, je do sedaj naredil ogromno in predočil vsem trem EU poslancem iz vrst SDSa kako zadeve stojijo, kar je rezultiralo (pri vseh treh) z odkrito javno izraženim nasprotovanjem tej neumnosti.
Nima smisla, da bi vas zdaj vse poimensko našteval. Kristian, Andrejf, Mato itd. in vsi ostali pismeni in pametni:) - hvala za vse od sedaj, zdržimo in bodimo čim bolj aktivni še naprej!
Odgovori
#25
Še mogoče en prispevek... se opravičujem če je mogoče že kje objavljen...

Direktiva o strelnem orožju...
Odgovori
#26
Včerajšnja poreditev je bila, žal, le nekaj za izboljševanje priokusa, tako na strani (so) odločevalcev, kot tudi zainteresirane javnosti.

Kot so povedali že moji predhodniki, je uvodoma g. Šoltes predstavil predlog direktive, pri tem pa se je vzdržal osebnih ocen le te. Nadalje so svoja stališča predstavili g. Komelj, svetovalec za policijsko sodelovanje, terorizem in organiziran kriminal na Stalnem predstavništvu RS pri Evropski uniji, g. Rupnik pomočnik direktorja DACAF Ljubljana in vodja programov, g. Travnar, direktor inštituta za demokratični nadzor nad oboroženimi silami (DACAF) Ljubljana in vodja programa DACAF za mejno varnost Jugovzhodne Evrope, g. Marinček, predsednik nadzornega odbora SD 1991, g. Osterman, predsednik Zveze za precizno in dinamično streljanje, g. Krope, predsednik Lovske zveze Slovenije. Pri tem so se nekateri do predloga opredelili zelo kritično, pri tem sta izstopala g. Marinček in g. Osterman, glede na specifičnost lovske opreme, nekoliko manj g. Krope, vsi pa pretežno dokaj neanalitično, pač v skladu z zasnovo prireditve. G. Rupnik in g. Travnar sta se osredotočila predvsem na vidik nedovoljenega trgovanja z orožjem, ki dejansko ni del tega predloga direktive. Še najmanj kritičen do le te je bil g. Komelj, ki je poudaril nekatere nedorečenosti, pri tem pa izrazil svojo podporo nekaterim izhodiščem, ki jih predlog prinaša, kot so prepoved trgovine z orožjem preko spleta, predpisano označevanje orožja, poenotenje pravil povezana z možnostjo predelovanja, ipd. 

Sledila so pretežno vprašanja/mnenja avditorija, le ta pa so se raztezala od nekoliko neprimernih/brezpredmetnih, nepopolnih, do bistvenih, ki pa niso doživela potrebne pozornosti. Med slednje nedvomno spada tisto o želji Komisije, da se nanjo prenesejo nekatere pristojnosti, ki bi jim v bodoče omogočale bolj samostojno izvajanje ukrepov, tako v odnosu do parlamenta/Sveta Evrope, kot tudi držav članic.

Zanimivo je bilo tudi to, da so nekateri vidnejši govorniki pri svojih navedbah izpuščali pravno in vsebinsko pomembna dejstva, kar ni ravno vzpodbudno.

Priprava zakonodaje je izrazito težavna naloga, še toliko bolj, če se želi, da naj bi bila ta vsaj primerna. En sam samcat javni posvet ni oblika, ki bi lahko nudila kako omembe vredno korist komurkoli. Zakonodaja se mora regulacije lotevati na dveh nivojih. Eden je makro nivo, kjer je potrebno opazovati širše učinke in umeščenost le te v ostalo pravno ureditev, pri tem pa je potrebna kar največja abstraktnost v mišljenju. Na drugi strani mora zakonodaja področje urejati na mikro nivoju, to pa je tisti del, s katerim se večina posameznikov pri izvajanju zakonodaje dejansko srečuje. V tem vidiku je zainteresirana javnost lahko dodatno orodje, vendar takšne informacije nimajo nikakršne forme zato je, v kolikor si z njimi resnično želimo pomagati, potrebna velika količina zajetih podatkov. Kot sem zapisal že uvodoma, včerajšnja prireditev tega potenciala ni imela. Prireditev takšne zasnove bi bila primerna v kolikor bi na primer z njo želela Evropska komisija predstaviti svoj predlog, pri tem pa bi bilo mogoča neposredna in izčrpna konfrontacija izjav povabljenih in avditorija.

Kot sem v preteklosti že večkrat zapisal, bi bilo za to, da vsaj teoretično obstajajo realne možnosti za premike v pravo smer, potrebno:
- nastopiti z analizo le predlaganih sprememb,
- nastopiti z analizo zakonodaje z vključenimi predlogi sprememb,
- nastopiti z jasnimi izhodišči iz katetrih mora zakonodaja izhajati,
- nastopiti s konkretnim in dodelanim zakonodajnim predlogom.

Za dosego tega bi bilo potrebno imeti organizirane delavne skupine z jasno opredeljenimi področji delovanja:
- pravni vidiki,
- zbiranje podatkov,
- analiza podatkov,
- področje javne podobe,
- področje sodelovanja z različnimi skupinami (vlada-ministrstva, parlament-poslanci, Evropska komisija, Evropski poslanci,...)
- koordinacija med skupinami
- ipd.
                    
Ne glede na to, da se nekateri nedvomno zelo trudijo pa je včerajšnja prireditev pokazala kako stihijsko se vse skupaj odvija. Seveda je voluntarizem dobrodošel, žal pa ocenjujem, da ta za dosego želenih rezultatov nikakor ne bo dovolj.
Odgovori
#27
Udeležil sem se javnega posveta in moji zaključki so sledeči:

- Mato v živo ni tak zmaj kot na forumu in se tudi dobro in premišljeno izraža, zato ga pri takšnem nastopu z veseljem podpiram;
- razprava, v kateri se je večino časa govorilo o tematiki, ki je problem in ki jo predlog spremembe direktive ne zadeva, kaže, da je sprememba direktive pripravljena nestrokovno in skoraj v celoti zgrešena, zato je težko govoriti o tem kako popraviti tako zgrešen predlog, saj bi ga bilo potrebno bodisi zavrniti ali pa celovito spremeniti na podlagi dognanj in dejstev. Če legalno orožje na podlagi dognanj in dejstev ne predstavlja težave oz. statistično ne izstopa, potem ni nobene potrebe po dodatnem zaostrovanju, omejevanju itn.;
- dr. Šoltes spada v politično skupino, ki ni naklonjena zelo liberalni orožni zakonodaji a je kljub temu pokazal, da mu je več do argumentov kot predstavnikom inštitucij EU. Mi ga ne bomo spremenili v podpornika orožja, lahko mu pa pokažemo in dokažemo, da je sedanja evropska in slovenska zakonodaja že bistveno restriktivnejša od npr. tiste v ZDA, da ni potrebe po dodatnem zaostrovanju in da klici tipa 'ban assault rifles' predstavljajo čisti populizem;
- nekateri predstavniki strelcev so z natačnimi podatki zelo dobro pokazali ne samo na pomanjkanje argumentov s strani EK temveč tudi na dejstvo, da EK in njeni predstavniki zavajajo in lažejo;
- nekateri predstavniki strelcev pri argumentaciji uporabljajo primere iz ZDA in Avstralije. Res je, da so včasih takšni primeri uporabni, saj nimamo dokumentiranih izkušenj v EU in res je, da je na spletu najti predvsem statistike in podatke za ZDA (hvala NRA) a drži tudi to, kar je napisal mr. T in s čemer se v celoti strinjam. Kultura in zakonodaja sta v ZDA in Avstraliji precej drugačni in bo zato navajanje teh podatkov, kot argumentov v debati o slovenski/evropski orožni zakonodaji, pogosto naletelo na skepso ali negativen odziv.

Dr. Šoltesu bom še enkrat pisal in mu napisal, da je predlog sprememb slab, da ima sicer eno ali dve dobri točki (izmenjava informacij o lastnikih orožja oz. državljanih, katerim je zavrnjena možnost nabave/posedovanja orožja), za vse ostale predloge pa bom navedel lastno argumentacijo in tisto kvalitetno argumentacijo, ki je navedena na teh straneh oz. je bila izpostavljena na včerajšnjem posvetu.

Za dr. Šoltesa, strokovno javnost in predstavnike inštitucij EU, vajenih politično in drugače neaktivnih državljanov, je odziv strelcev presenetljiv in neobičajen. Tudi številčnost včerajšnje udeležbe presega običajno zanimanje za delovanje političnih struktur. Ni pa to prvič. Pred tem smo imeli primer sporazuma TISA med EU in ZDA, kjer se je prvič zgodila masovnejša mobilizacija ljudi v Sloveniji, zaradi dogajanja na ravni EK in EP in kjer so poslanci iz Slovenije občutili pritisk nezadovoljnih državljanov ter dobili argumente proti temu sporazumu. Sam sem tedaj sodeloval s slovenskimi Pirati in sporazum je bil na koncu zavrnjen, saj mu je nasprotovalo veliko preveč ljudi, v celotni EU. Zgodba se sedaj ponavlja s TTiP in še vedno poskušajo skuhati žabo. Verjamem, da se dajo ti predlogi spremembe Direktive o strelnem orožju zrušiti, nimam pa nobenega dvoma v to, da bodo sedaj ali v prihodnje ponovno poskušali na vsak način omejevati dostop do orožja.
“So I say, “Live and let live.” That’s my motto. “Live and let live.” And anyone who can’t go along with that, take him outside and shoot the motherfucker. It’s a simple philosophy, but it’s always worked in our family.”
George Carlin
Odgovori
#28
(09-01-2016, 11:25)Iurium humanorum Napisal: Kot sem v preteklosti že večkrat zapisal, bi bilo za to, da vsaj teoretično obstajajo realne možnosti za premike v pravo smer, potrebno:
- nastopiti z analizo le predlaganih sprememb,
- nastopiti z analizo zakonodaje z vključenimi predlogi sprememb,
- nastopiti z jasnimi izhodišči iz katetrih mora zakonodaja izhajati,
- nastopiti s konkretnim in dodelanim zakonodajnim predlogom.

Pa sej je zadeva jasna; EK z zaostrovanjem zakonodaje glede legalnega orožja ne bo nič ampak res popolnoma nič naredila na preprečevanju trgovine z ilegalnim orožjem, zmanjšanju obsega organiziranega kriminala, terorizma,...in pridobila na splošni varnosti EU. Že sam delež kriminalnih dejanj z legalnim orožjem s strani legalnih imetnikov orožja je tako minoren, da je skoraj zanemarljiv in kakršnokoli povečanje restriktivnosti glede legalnega orožja ne bo spremilo slike. Ob tem je potrebno tudi poudariti naravo kriminalnih dejanj (v nadaljevanju KD), vzroke, pogoje, cilji,... in razlike med KD-ji storjenimi s strani legalnih imetnikov legalnega oroža in pa s strani kriminalnih združb, teroristov,... z ilegalnim orožjem. Skoraj pravilomo so KD-ji s strani legalnih lastnikov z legalnim orožjem storjeni v afektu, večinoma pod vplivom alkohola ali drugih opojnih substanc, posledica dolgoletnih prepirov, nezadovoljstva, sporov,..... . Marsikatero KD v takih primerih bi bilo moč preprečiti, če bi se ustrezne inštitucije (CSD, policija, sosedi,.....) pravi čas zbudile in ukrepale. Po drugi strani pa storilec KD-ja v afektu, če ne bo mogel poseči po strelnem orožju, bo pa posegel po čem drugem, beri vile, sekire, noži,...... kar je pa znano in je, če sem malce sarkastičen, skoraj del slovenske folklore. Kriminaliteta, storjena z ilegalnim orožjem, ima pa povsem drugačno obliko. Gre za premišljena, v naprej načrtovana, organizirana, naklepna,... dejanja. Storilci v teh primerih se praviloma poslužujejo ilegalnega orožja zaradi lažje dobavljivosti (sploh če gre za vojaško avtomatsko orožje, bombe, eksplozive,......, česar po legalni poti pač ni moč dobiti) in neizsledljivosti.
Razumem, da želi evropska komisija nekaj narediti, da bi povečala varnost evropskih državljanov, da bi zmanjšala organizirano kriminaliteti, terorizem, ekstremno nasilje,..... vendar tega s trenutnimi predlogi ne bo uspešno naredila. Če bi to želela storiti, bi se morala začeti ukvarjati z obveščevalno dejavnostjo ustreznih segmentov varnostnih služb, odkrivati organizirano kriminaliteto, prečesati črni trg, nadzor nad vojaškim orožjem (govorimo o orožju, ki ga države proizvajajo za svoje oborožene sile oziroma z njim trgujejo in ga plasirajo na krizna, vojna žarišča) in prometom z njim. Mogoče bi se morala začeti ukvarjati tudi z vzroki pojava terorizma in ekstremnega nasilja in kaj narediti, da zadeve ne bi tako eskalirale.
Za konec, glede zakonodajnih predlogov; sam sem mnenja, da je trenutna slovenska zakodaja glede legalnega orožja povsem primerna, omogoča sledljivost vsega legalnega orožja vseh legalnih imetnikov, omogoča popolen nadzor, dovoljujej varnostnim organom vsak trenutek, da preverijo, kaj se s tem orožjem dogaja, dovoljuje tudi odvzem orožja, če legalni imetnik ni več upravičen do orožja, oz. se pojavijo varnostni zadržki. Da pa bi preprečili kakemu črnogorcu, da bi svoj M-70 ab2. pridobljen leta 1993 v vojaških spopadih na območju Dubrovnika, švercal v zahodno evropo in ga tam na črnem trgu prodal, bo pa potrebno storiti kaj drugega, ne pa spreminjati zakonodaje o legalnem orožju.
Odgovori
#29
Zgolj za ilustracijo.
B4-B7
Trenutno se ukvarjamo s pravnim reševanjem "težave", ki ima svoje temelje ne v realnem stanju, temveč v ponesrečeni pravni rešitvi iz prvotne direktive leta 91 (B7). Kdorkoli je bil pozoren, sta se ga. Ford in predstavnik Komisije na predstavitvi predloga direktive strinjala, da bo izraz "podoben", potrebno dodelati. Žal nobene natančnejše opredelitve ne bodo rešile problema, saj se bomo tako ali drugače vedno znova vračali na izhodišče. Edino korektno rešitev bi prestavljala določena modifikacija prvotnega koncepta klasifikacije.

O tej problematiki je včeraj govoril celo predstavnik Zveze orožarjev Slovenije in, sicer s svojimi besedami ter videnju, omenil pravno spornost obstoječih zakonodajnih okvirov (v domači zakonodaji povzeta iz Direktive). Navzlic temu, da nekateri bolj glasno, nekateri malo manj, opozarjamo na smiselnost nekaterih sprememb zakonodaje, tako na evropskem, kot tudi domačem področju pa žal občuten del posestnikov tega problema ne dojema tako.

Orožna zakonodaja se ne odpira prav pogosto in prav je tako. Tokrat se nedvomno bo, saj Komisija od namere ne bo preprosto odstopila. Tako s stališča želje urejanja nekaterih vidikov, tehničnih rešitev, kot ne nazadnje dosego pogajalskih izhodišč, je nespametno, da se zainteresirana javnost obnaša tako brezbrižno in samozadovoljno.
Odgovori
#30
Rajko (ZORO)je čist pravilno povedal a malo je izpustil, da je v slovenskem ZORO izraz podobno vojaškemu še bolj napačen kot podobno orožju z avtomatskim načinom delovanja iz EC direktive.


Oboje pa je v resnici non issue v kolikor sta obe kategoriji B4 in B7 legalni.

Drugače pa, če sem prav razumel je Šoltes ponudil , da mu pripravimo predloge ,pač po liniji najmanjšega odpora(zakaj bi delall jaz , če lahko drugi), a vseno z veseljem mu zadve spišemo, da bodo vsaj napol realne.
Odgovori
#31
Dado55: jaz sem bil zgolj kurir in prenasalec tekstov, ki so jih foeumasi spisali, pa Urosa sem se  povezal za dodatna pojasnila.

Mr.T: ja, tako je. Treba je spisati, da bodo v Bruslju suvereno in argumentirano zastopali nasa stalisca. In ce je dr.Soltes to predlagal, super.
Odgovori
#32
(09-01-2016, 16:04)Iurium humanorum Napisal: Zgolj za ilustracijo.
B4-B7
Trenutno se ukvarjamo s pravnim reševanjem "težave", ki ima svoje temelje ne v realnem stanju, temveč v ponesrečeni pravni rešitvi iz prvotne direktive leta 91 (B7). Kdorkoli je bil pozoren, sta se ga. Ford in predstavnik Komisije na predstavitvi predloga direktive strinjala, da bo izraz "podoben", potrebno dodelati. Žal nobene natančnejše opredelitve ne bodo rešile problema, saj se bomo tako ali drugače vedno znova vračali na izhodišče. Edino korektno rešitev bi prestavljala določena modifikacija prvotnega koncepta klasifikacije.

O tej problematiki je včeraj govoril celo predstavnik Zveze orožarjev Slovenije in, sicer s svojimi besedami ter videnju, omenil pravno spornost obstoječih zakonodajnih okvirov (v domači zakonodaji povzeta iz Direktive). Navzlic temu, da nekateri bolj glasno, nekateri malo manj, opozarjamo na smiselnost nekaterih sprememb zakonodaje, tako na evropskem, kot tudi domačem področju pa žal občuten del posestnikov tega problema ne dojema tako.

Orožna zakonodaja se ne odpira prav pogosto in prav je tako. Tokrat se nedvomno bo, saj Komisija od namere ne bo preprosto odstopila. Tako s stališča želje urejanja nekaterih vidikov, tehničnih rešitev, kot ne nazadnje dosego pogajalskih izhodišč, je nespametno, da se zainteresirana javnost obnaša tako brezbrižno in samozadovoljno.

Kategorija B7 je kategorina za BAU-BAU orožja. Morali bi jo črtati. Gre za samopolnilne puške, ki jih nedvoumno zajema kategorija B4.

Ta kategorija je assault weapon ban, ki mu to niso upali reči, ker so domnevali da Evropejci premorejo več razuma od amerikancev ( domneva je napačna). 

Kategorija B 7 lahko da delovno mesto sponzorirancu, ki bo oblikoval podzakonski akt s npr. 600 kataloškimi številkami, ki jih bo uvrstil na ta seznam.

EU firearms directive v eni točki ne omenja samoobrambe z orožjem, slovenski ZoRo pa zaenkrat še. Atleti in ljubitelji prostoživečih živali, nočejo priznati da imajo orožje tudi za namene varnosti. V smislu zagotavljanja varnosti EU državljanov, pa je bistveno bolj učinkovita regulacija vprašanja s čim se smem braniti, kot s čim me ne bodo napadli.


Ena tema, ki ni bila omenjena na srečanju, da je v predlogu sprememb omenjen domneven problem kapacitete nabojnikov.
Odgovori
#33
http://www.24ur.com/novice/slovenija/evr...ozjem.html. Mislim da Vam je posameznikom,ki ste se udeležili sprejema pri Šoltesu uspelo le temu širše razgrniti stvari glede Direktive EU Komisije.Pohvale Vam udeležencem in Šoltesu ,ter Bogoviču za razum.
Odgovori
#34
Preberite komentarje, pred časom so prevladovali anti orožje in "kako glupi" so ameri sedaj je očitno strah naredil svoje in je večina, da bi bilo potrebno celo deliti orožje! Pogrešam pa plačane agentke, ki bi v smislu flower power komentirali o samorogih zmanjkalo soldov?
Odgovori
#35
tole je tudi zelo poučen primer politikanstva... Šoltes nas je na začetku odkrtačil na polno, edini ki se je jasno izrekel proti je bil Zver (in SDS). Potem pa Šoltes & Co. dobijo kontejner pošte, mejlov in klicev, pa kar naenkrat, glej ga zlomka, doživijo razsvetljenje, organizirajo okrogle mize, nastopajo na TV in nabirajo politične točke z veliko žlico. O tistih, ki so se prvi javno izrekli proti EU direktivi pa - tišina.

Očitno bi morali svoje piarovce malo povprašati kaj zaboga delajo v službi?!?

//off topic: samo tako, mimogrede, da ne bo kdo res imel previsokih upov kaj to pomeni in koliko zaleže...
Odgovori
#36
(09-01-2016, 16:04)Iurium humanorum Napisal: Navzlic temu, da nekateri bolj glasno, nekateri malo manj, opozarjamo na smiselnost nekaterih sprememb zakonodaje, tako na evropskem, kot tudi domačem področju pa žal občuten del posestnikov tega problema ne dojema tako.

Tako s stališča želje urejanja nekaterih vidikov, tehničnih rešitev, kot ne nazadnje dosego pogajalskih izhodišč, je nespametno, da se zainteresirana javnost obnaša tako brezbrižno in samozadovoljno.

In kje se vidi smiselnost spremema zakonodaje, kot jo EK predlaga? Kako mislil s tem ukrepom zajeziti organiziran kriminal in terorizem ter povečat varnost državljanov EU?

Zainteresirana javnost se ne obnaša brezbrižno in samozadovoljivo, se pa zaveda, da se število smtnih žrtve letalskih nesreč ne bo znižalo, če se prepove proizvodnja kavnih mlinčkov, mogoče se bo le število pivcev kave znižalo.
Odgovori
#37
Na prireditvi sta manjkali dve bistveni vprašanji, ki sta nadvse pomembni in bi morali predstavljati izhodišče za vso nadaljnjo ureditev.


Ali je potrebno to področje zakonsko regulirati in če, zakaj?
Področje strelnega orožja je primerno, ne nazadnje tudi potrebno, zakonsko regulirati z namenom zaščititi širši družbeni interes. Razlog za to je v »potencialni nevarnosti« tovrstnih predmetov ter z njo povezani »dejanski nevarnosti« v kolikor jih posedujejo oziroma uporabljajo nekatere kategorije posameznikov. Zaradi tega mora omenjeni sistem poskrbeti, da ga posamezniki iz teh kategorij ne morejo legalno pridobiti, posedovati ali uporabljati.

Mimogrede, v svojem uvodu se je g. Ostermanu zareklo in je orožje opredelil, kot nevarno, kar nedvomno ni najbolj posrečena definicija.


Katere so te kategorije posameznikov?
To so tisti, ki:
- za rokovanje z njim nimajo ustreznega znanja (izobraževanje na različnih s tem povezanih področjih),
- jim zdravstveni razlogi ne dopuščajo varnega rokovanja za njim (zdravstveni pregled, prisotnost zlorabe psiho-aktivnih substanc,...),
- je njihov cilj z njim izvajati družbeno problematična ravnanja (pretekla kaznovanost za hujša kazniva dejanja, pretekla osebna nezanesljivost,...).

Ostalim kategorijam omejevanje ni smiselno, primerno, niti potrebno!


Zakonodaja mora imeti temelj, ki je domena politične sfere, njegovo bistvo pa predstavljata zgornji izhodišči. Izdelava zakonodajnega besedila z vsemi podrobnostmi predstavlja pretežno pravno tehnično vprašanje, ki mora služiti le za dosego temeljnih ciljev. Sedanja ureditev temu ne sledi, saj uvaja množico takšnih in drugačnih pravnih formulacij, ki služijo pretežno same sebi, vsem vpletenim pa le docela nepotrebno zapletajo pravne okvire. Tipičen primer je kategorizacija orožij, prav tako kategorizacija posestnikov/uporabnikov, vezanje orožij na namen, ipd.
Odgovori
#38
http://www.delo.si/nedelo/cigavo-varnost...isije.html
Odgovori
#39
Citat:Mimogrede, v svojem uvodu se je g. Ostermanu zareklo in je orožje opredelil, kot nevarno, kar nedvomno ni najbolj posrečena definicija.

V kontekstu ne izven kot sedaj to omenjaš.

Drugače pa na obe vprašanji je že odgovorjeno in stanje je tako, da je orožje regulirano in nihče ne debatira v smeri redefinicije ampak zaostritve. Debato o redefiniciji pa s 100/200/300 ali 5 000 podporniki ne moreš začeti, ker tudi do uvoda ne prideš.
Odgovori
#40
Seveda je bila zadeva uporabljena v kontekstu, trdim pa, da bi bilo smiselno venomer paziti na terminološki vidik, saj mora ta jasno nadgrajevati osnovna izhodišča. Navzlic kontekstu, bi v danem primeru zadevo kazalo jasneje definirati, vsaj po mojem mnenju.

Evropska komisija se je odločila odpreti vprašanje orožne zakonodaje. Pristanek na interpretacijo, da se pogovarjamo le o spremembah (zaostrovanju) je konceptualna in strateška napaka. Ko je vprašanje odprto, je vedno primeren trenutek za ovrednotenje bistvenih izhodišč, ne nazadnje je to potrebno. Odstopanje od tega pravila privede do vedno večjih absurdov, nelogičnega zaostrovanja, ne nazadnje do pravno in izvedbeno problematičnih rešitev.

Zgolj za primer; v Slo zakonodaji imamo raketomete ter "hladno orožje" v isti kategoriji.
Odgovori




Uporabnikov, ki berejo to temo: 4 Gost(ov)