10-05-2016, 16:18
Pričakovanje razpleta lahko temelji na iracionalnem, v tem primeru lahko govorimo o strahovih, ali je osnova temu poznavanje nekaterih dejstev.
Glede na te sedaj nekako ni več pravilno vprašanje, ali bo tokratni krog spreminjanja orožne zakonodaje prinesel spremembe, temveč kakšen bo njihov obseg. Ne gre namreč pozabiti, da je izvedbena direktiva že pričela veljati (torej so spremembe že dejstvo), nadalje je bila leta 2015 na nivoju EU sprejeta Evropska agenda o varnosti, Direktiva o terorizmu, uresničevati se je pričel akcijski načrt za preprečevanje financiranja terorizma, potrjeno je bilo centralno zbiranje podatkov o letalskih potnikih, ipd.
Nadalje na deklarativni ravni vse politične opcije izražajo svojo podporo »zagotavljanju večje varnosti«, pri tem pa večina ocenjuje za sprejemljivo sprejetje določenih omejevalnih ukrepov za dosego »višjih ciljev«. Tu ne gre pozabiti tudi sistema sprejemanja EU zakonodaje (kompleksnost s tendenco na sprejetju) in tretjega deležnika (Svet Evrope), ki je prav tako svoje načelno stališče že predstavil.
V taki politični klimi sem dokaj prepričan, da se tendenca omejitev na področju orožne zakonodaje ne bo zaključila, celo v kolikor bodo tokrat sprejeti relativno restriktivni ukrepi. Na tak razvoj bodočih dogodkov nakazujejo zakonodaje držav z visoko stopnjo omejitev. Ne nazadnje, ob izhodiščih na katerih sedanja orožna zakonodaja, kot tudi predlagane spremembe, slonijo, kakega zelo drugačnega razpleta niti ne morejo prinesti.
Če torej povzamem, ocenjujem, da ima moja skeptičnost do nadaljnjega razvoja dogodkov utemeljene temelje, bom pa naravnost navdušen v kolikor se bo izkazalo, da sem se motil.
Glede na te sedaj nekako ni več pravilno vprašanje, ali bo tokratni krog spreminjanja orožne zakonodaje prinesel spremembe, temveč kakšen bo njihov obseg. Ne gre namreč pozabiti, da je izvedbena direktiva že pričela veljati (torej so spremembe že dejstvo), nadalje je bila leta 2015 na nivoju EU sprejeta Evropska agenda o varnosti, Direktiva o terorizmu, uresničevati se je pričel akcijski načrt za preprečevanje financiranja terorizma, potrjeno je bilo centralno zbiranje podatkov o letalskih potnikih, ipd.
Nadalje na deklarativni ravni vse politične opcije izražajo svojo podporo »zagotavljanju večje varnosti«, pri tem pa večina ocenjuje za sprejemljivo sprejetje določenih omejevalnih ukrepov za dosego »višjih ciljev«. Tu ne gre pozabiti tudi sistema sprejemanja EU zakonodaje (kompleksnost s tendenco na sprejetju) in tretjega deležnika (Svet Evrope), ki je prav tako svoje načelno stališče že predstavil.
V taki politični klimi sem dokaj prepričan, da se tendenca omejitev na področju orožne zakonodaje ne bo zaključila, celo v kolikor bodo tokrat sprejeti relativno restriktivni ukrepi. Na tak razvoj bodočih dogodkov nakazujejo zakonodaje držav z visoko stopnjo omejitev. Ne nazadnje, ob izhodiščih na katerih sedanja orožna zakonodaja, kot tudi predlagane spremembe, slonijo, kakega zelo drugačnega razpleta niti ne morejo prinesti.
Če torej povzamem, ocenjujem, da ima moja skeptičnost do nadaljnjega razvoja dogodkov utemeljene temelje, bom pa naravnost navdušen v kolikor se bo izkazalo, da sem se motil.