Pravkar prejel po mailu od asistentke dr.Zvera:
Vprašanje Milan Zver (PPE): Nova evropska zakonodaja na področju orožja
Evropska komisija je 18. novembra 2015 pripravila predlog spremembe Direktive 91/477/EGS, s katerim naj bi omejila nezakonito preprodajo in uporabo orožja, preprečila dostop do njega ter harmonizirala zakonodajo držav članic in okrepila sodelovanje.
Popolnoma se strinjam s Komisijo, da je treba nezakonito prodajo orožja in njegovo uporabo za teroristične namene preprečiti, vendar predlog prinaša nekatere dileme, na katere nas je opozorila zainteresirana javnost.
Po novem je razpolaganje s polavtomatskim orožjem, ki je podobno avtomatskemu strelnemu orožju, onemogočeno vsem fizičnim osebam brez izjem. Ukrepi se tako nanašajo tudi na lastnike zakonito pridobljenega polavtomatskega orožja, ki ga uporabljajo za športno udejstvovanje in lov (po uveljavitvi omenjenih sprememb direktive teh dejavnosti ne bodo mogli več opravljati), ne zadevajo pa zmanjševanja preprodaje orožja na črnem trgu.
Raziskave in poročila kažejo, da se večina kaznivih in terorističnih dejanj zgodi z nezakonito pridobljenim orožjem, zelo malo pa z zakonito pridobljenim.
Zato sprašujem Komisijo:
1. Kakšen odstotek kaznivih dejanj, na zmanjšanje katerih namerava vplivati s predlogom spremembe Direktive 91/477/EGS, je storjenih z zakonito pridobljenim orožjem?
2. Zakaj je predlog, ki se nanaša na zakonito pridobljeno orožje, objavila veliko prej, kot namerava objaviti akcijski program za boj proti nezakoniti trgovini z orožjem?
3. Ali ne meni, da bi lahko zaostritev zakonitega postopka za dostop do orožja še povečala trgovanje z orožjem na črnem trgu?
Odgovor članice Komisije Elżbiete Bieńkowske v imenu Komisije
(3.5.2016)
Med problemi, ugotovljenimi v poročilu, ki ga je sprejela Komisija o uporabi Direktive 91/477 , je tudi zloraba nekaterih vrst polavtomatskega orožja. Pristojni organi države članice so sporočili, da je bilo v nedavnih terorističnih napadih strelno orožje narejeno iz sestavnih delov orožja, ki je bilo prej onesposobljeno, nato pa znova usposobljeno.
Po ocenah je bilo v zadnjem desetletju v EU s strelnim orožjem izvršenih nad 10 000 ubojev . V oceni direktive o strelnem orožju je navedena statistika iz držav članic v zvezi s povezavo med zločini in zakonito pridobljenim strelnim orožjem. Znotraj EU je bilo od srede devetdesetih let 20. stoletja do leta 2014 evidentirano kot izgubljeno ali ukradeno skoraj pol milijona kosov strelnega orožja.
Komisija vprašanja nezakonito pridobljenega strelnega orožja rešuje v okviru svojega akcijskega načrta proti nezakonitemu trgovanju z orožjem in eksplozivi ter njegovi uporabi.
Sveženj ukrepov glede strelnega orožja, sprejet 18. novembra 2015, je sestavljen iz pregleda direktive o strelnem orožju in izvedbene uredbe o skupnih minimalnih standardih za onesposobitev strelnega orožja . Pregled te direktive je bil predviden v agendi za varnost (sprejeti 28. aprila 2015). Akcijski načrt proti nezakonitemu trgovanju z orožjem in eksplozivi je bil sprejet 2. decembra 2015 .
Prepoved, ki jo predlaga Komisija, zadeva samo manjši del polavtomatskega orožja.
Kot kaze v komisiji se vedno vztrajajo na prepovedi B7.
Ce se prav spomnim razprave v SLO odboru, je pri nas registriranih manj kot 500 kosov B7.
Vprašanje Milan Zver (PPE): Nova evropska zakonodaja na področju orožja
Evropska komisija je 18. novembra 2015 pripravila predlog spremembe Direktive 91/477/EGS, s katerim naj bi omejila nezakonito preprodajo in uporabo orožja, preprečila dostop do njega ter harmonizirala zakonodajo držav članic in okrepila sodelovanje.
Popolnoma se strinjam s Komisijo, da je treba nezakonito prodajo orožja in njegovo uporabo za teroristične namene preprečiti, vendar predlog prinaša nekatere dileme, na katere nas je opozorila zainteresirana javnost.
Po novem je razpolaganje s polavtomatskim orožjem, ki je podobno avtomatskemu strelnemu orožju, onemogočeno vsem fizičnim osebam brez izjem. Ukrepi se tako nanašajo tudi na lastnike zakonito pridobljenega polavtomatskega orožja, ki ga uporabljajo za športno udejstvovanje in lov (po uveljavitvi omenjenih sprememb direktive teh dejavnosti ne bodo mogli več opravljati), ne zadevajo pa zmanjševanja preprodaje orožja na črnem trgu.
Raziskave in poročila kažejo, da se večina kaznivih in terorističnih dejanj zgodi z nezakonito pridobljenim orožjem, zelo malo pa z zakonito pridobljenim.
Zato sprašujem Komisijo:
1. Kakšen odstotek kaznivih dejanj, na zmanjšanje katerih namerava vplivati s predlogom spremembe Direktive 91/477/EGS, je storjenih z zakonito pridobljenim orožjem?
2. Zakaj je predlog, ki se nanaša na zakonito pridobljeno orožje, objavila veliko prej, kot namerava objaviti akcijski program za boj proti nezakoniti trgovini z orožjem?
3. Ali ne meni, da bi lahko zaostritev zakonitega postopka za dostop do orožja še povečala trgovanje z orožjem na črnem trgu?
Odgovor članice Komisije Elżbiete Bieńkowske v imenu Komisije
(3.5.2016)
Med problemi, ugotovljenimi v poročilu, ki ga je sprejela Komisija o uporabi Direktive 91/477 , je tudi zloraba nekaterih vrst polavtomatskega orožja. Pristojni organi države članice so sporočili, da je bilo v nedavnih terorističnih napadih strelno orožje narejeno iz sestavnih delov orožja, ki je bilo prej onesposobljeno, nato pa znova usposobljeno.
Po ocenah je bilo v zadnjem desetletju v EU s strelnim orožjem izvršenih nad 10 000 ubojev . V oceni direktive o strelnem orožju je navedena statistika iz držav članic v zvezi s povezavo med zločini in zakonito pridobljenim strelnim orožjem. Znotraj EU je bilo od srede devetdesetih let 20. stoletja do leta 2014 evidentirano kot izgubljeno ali ukradeno skoraj pol milijona kosov strelnega orožja.
Komisija vprašanja nezakonito pridobljenega strelnega orožja rešuje v okviru svojega akcijskega načrta proti nezakonitemu trgovanju z orožjem in eksplozivi ter njegovi uporabi.
Sveženj ukrepov glede strelnega orožja, sprejet 18. novembra 2015, je sestavljen iz pregleda direktive o strelnem orožju in izvedbene uredbe o skupnih minimalnih standardih za onesposobitev strelnega orožja . Pregled te direktive je bil predviden v agendi za varnost (sprejeti 28. aprila 2015). Akcijski načrt proti nezakonitemu trgovanju z orožjem in eksplozivi je bil sprejet 2. decembra 2015 .
Prepoved, ki jo predlaga Komisija, zadeva samo manjši del polavtomatskega orožja.
Kot kaze v komisiji se vedno vztrajajo na prepovedi B7.
Ce se prav spomnim razprave v SLO odboru, je pri nas registriranih manj kot 500 kosov B7.