03-05-2016, 11:16
(Ta prispevek je bil nazadnje popravljen: 03-05-2016, 11:16 od Iurium humanorum.)
@Raccoon
Na hitro. S trditvijo, da se proti emocionalnemu pristopu ni mogoče boriti z strokovno argumentiranim pristopom, se ne morem strinjati, celo več, menim, da je to edini način. Dejstvo je, da je igranje na karto emocij edino, sredstvo boja (torej orožje !?), ki je na voljo zagovornikom omejevanja posesti orožja. Da je temu tako, dokazuje njihova aktivacija vedno v navezi s kakim dogodkom, ki na družbi pusti močan emocionalni vtis. Edina stvar, ki je zanje neugodna, je situacija, ko bi morali razpravo voditi na nivoju, vsaj poljudne strokovnosti.
Sam zagovarjam tezo, da si je potrebno prizadevati za iskanjem skupnih (družbeno ustreznih) rešitev, v okviru tega pa vztrajati na tem, da se diskusija vodi na strokovnem nivoju. Ravno zaradi tega sem poizkusil v temi o namenih združenja jasno zapisati, da bi morali odločevalcem pomagati pri iskanju rešitev in ne slepo zagovarjati parcialnih interesov (to je bistveno odstopanje od lobiranja).
Kar se tiče vprašanja v zvezi s tem, kaj sploh želim s poudarjanjem pomena izhodišč, potrebe po spreminjanju obstoječe sistema , ipd. Če vzamemo sistem, ki na tem področju trenutno velja, ta v mnogih pogledih stanje ureja na ustrezen način (dokazuje majhen delež družbeno problematičnih dejanj), pri tem pa ima tudi vrsto pomanjkljivosti. Sedanja nadgradnja se je zadeve lotila docela premočrtno in v mogočem nadgrajuje že sedanje nesmisle, seveda pa s tem postajajo še večji. Zaradi tega bi bilo potrebno za začetek ugotoviti tiste elemente, ki so dejansko pomembni za ureditev področja ter jih po potrebni jasneje opredeliti, nadgraditi, ipd., predvsem pa se izogniti uvajanju novih administrativnih ovir brez pravega vpliva na osnovne legitimne cilje orožne zakonodaje.
Na hitro. S trditvijo, da se proti emocionalnemu pristopu ni mogoče boriti z strokovno argumentiranim pristopom, se ne morem strinjati, celo več, menim, da je to edini način. Dejstvo je, da je igranje na karto emocij edino, sredstvo boja (torej orožje !?), ki je na voljo zagovornikom omejevanja posesti orožja. Da je temu tako, dokazuje njihova aktivacija vedno v navezi s kakim dogodkom, ki na družbi pusti močan emocionalni vtis. Edina stvar, ki je zanje neugodna, je situacija, ko bi morali razpravo voditi na nivoju, vsaj poljudne strokovnosti.
Sam zagovarjam tezo, da si je potrebno prizadevati za iskanjem skupnih (družbeno ustreznih) rešitev, v okviru tega pa vztrajati na tem, da se diskusija vodi na strokovnem nivoju. Ravno zaradi tega sem poizkusil v temi o namenih združenja jasno zapisati, da bi morali odločevalcem pomagati pri iskanju rešitev in ne slepo zagovarjati parcialnih interesov (to je bistveno odstopanje od lobiranja).
Kar se tiče vprašanja v zvezi s tem, kaj sploh želim s poudarjanjem pomena izhodišč, potrebe po spreminjanju obstoječe sistema , ipd. Če vzamemo sistem, ki na tem področju trenutno velja, ta v mnogih pogledih stanje ureja na ustrezen način (dokazuje majhen delež družbeno problematičnih dejanj), pri tem pa ima tudi vrsto pomanjkljivosti. Sedanja nadgradnja se je zadeve lotila docela premočrtno in v mogočem nadgrajuje že sedanje nesmisle, seveda pa s tem postajajo še večji. Zaradi tega bi bilo potrebno za začetek ugotoviti tiste elemente, ki so dejansko pomembni za ureditev področja ter jih po potrebni jasneje opredeliti, nadgraditi, ipd., predvsem pa se izogniti uvajanju novih administrativnih ovir brez pravega vpliva na osnovne legitimne cilje orožne zakonodaje.