14-04-2016, 12:06
V preteklosti se je mnogokrat dokazalo, da je prvi in nemara najpomembnejši element, kakovostna ideja in ustrezno motivirani posamezniki.
Področje orožne zakonodaje se dotika vrste posameznikov, pri tem pa ti tvorijo različne podskupine. Sedanji sistem je pretežno temeljil na principu »deli in vladaj«, posledično pa se je skupine namenoma razdvajalo (tudi s podeljevanjem privilegijev, posebnih ureditev, ipd.), čeravno bi lahko enotni uspešneje zagovarjali skupne interese po principu »vsi za enega, eden za vse« (v tem pogledu sem nepopravljiv optimist).
Osebno menim, da je pri celotni zadevi ključno spoznanje vsakega posameznika (zainteresirana javnsot) kako bo smer razvoja, ki so jo zastavil pri snovanju nove zakonodaje v EK, na kratki, predvsem pa na dolgi rok, vplivala na njegove lastne interese, ne nazadnje tudi poglede na pravičnost in smiselnost pravne ureditve.
Sam se zavedam, da je v prvi fazi neizbežno projekt temeljiti pretežno na prostovoljstvu (iz tega vidika sem se tudi odločil za objavljanje besedil na tem forum). V primeru, da se doseže ustrezno motiviranost (da zainteresirani posamezniki v delu aktivnih članov vidijo neposredno zastopanje tudi svojih interesov) kritičnega dela populacije, se lahko omogoči tudi zbiranje prostovoljnih prispevkov (nisem pristaš obveznega, zbrana sredstva pa morajo imeti jasno oblikovana pravila porabe). Združevanje mora temeljiti na jasno opredeljenem skupnem interesu in nič več od tega.
Ob upoštevanju, da so sedaj nekatere interesne skupine relativno dobro, spet druge, bistveno slabše organizirane, sem sam nekako le upal, da bi le te, ali njihovi vidnejši člani, lahko presegli sedanje delitve in odigrali pomembnejšo vlogo v dosegi skupnih ciljev.
Nesporno je dejstvo, da je za izvedbo nekaterih zgornjih točk potrebo imeti finančna sredstva, prav tako pa je res tudi to, da je marsikdaj kako zadevo mogoče izpeljati z nič ali izredno malo denarja (večina organov s katerimi bi bilo potrebno komunicirati ima svoje prostore v naši domovini, med zainteresirano javnostjo se najde marsikaj in marsikdo).
V kolikor je vsako gasilsko društvo, ali zaselek, sposoben organizirati veselico, glede na to, da očitno ni težko zbrati denarja za kako tekmo, da o denarju, ki se namenja za nabavo streliva in posameznih kosov orožja sploh ne govorim, nekako sodim, da izvedba vsaj nekaterih točk iz zgornjega seznama ne bi smelo predstavljati kake resne težave, seveda pa le v kolikor je za to volja med zainteresirano javnostjo.
Področje orožne zakonodaje se dotika vrste posameznikov, pri tem pa ti tvorijo različne podskupine. Sedanji sistem je pretežno temeljil na principu »deli in vladaj«, posledično pa se je skupine namenoma razdvajalo (tudi s podeljevanjem privilegijev, posebnih ureditev, ipd.), čeravno bi lahko enotni uspešneje zagovarjali skupne interese po principu »vsi za enega, eden za vse« (v tem pogledu sem nepopravljiv optimist).
Osebno menim, da je pri celotni zadevi ključno spoznanje vsakega posameznika (zainteresirana javnsot) kako bo smer razvoja, ki so jo zastavil pri snovanju nove zakonodaje v EK, na kratki, predvsem pa na dolgi rok, vplivala na njegove lastne interese, ne nazadnje tudi poglede na pravičnost in smiselnost pravne ureditve.
Sam se zavedam, da je v prvi fazi neizbežno projekt temeljiti pretežno na prostovoljstvu (iz tega vidika sem se tudi odločil za objavljanje besedil na tem forum). V primeru, da se doseže ustrezno motiviranost (da zainteresirani posamezniki v delu aktivnih članov vidijo neposredno zastopanje tudi svojih interesov) kritičnega dela populacije, se lahko omogoči tudi zbiranje prostovoljnih prispevkov (nisem pristaš obveznega, zbrana sredstva pa morajo imeti jasno oblikovana pravila porabe). Združevanje mora temeljiti na jasno opredeljenem skupnem interesu in nič več od tega.
Ob upoštevanju, da so sedaj nekatere interesne skupine relativno dobro, spet druge, bistveno slabše organizirane, sem sam nekako le upal, da bi le te, ali njihovi vidnejši člani, lahko presegli sedanje delitve in odigrali pomembnejšo vlogo v dosegi skupnih ciljev.
Nesporno je dejstvo, da je za izvedbo nekaterih zgornjih točk potrebo imeti finančna sredstva, prav tako pa je res tudi to, da je marsikdaj kako zadevo mogoče izpeljati z nič ali izredno malo denarja (večina organov s katerimi bi bilo potrebno komunicirati ima svoje prostore v naši domovini, med zainteresirano javnostjo se najde marsikaj in marsikdo).
V kolikor je vsako gasilsko društvo, ali zaselek, sposoben organizirati veselico, glede na to, da očitno ni težko zbrati denarja za kako tekmo, da o denarju, ki se namenja za nabavo streliva in posameznih kosov orožja sploh ne govorim, nekako sodim, da izvedba vsaj nekaterih točk iz zgornjega seznama ne bi smelo predstavljati kake resne težave, seveda pa le v kolikor je za to volja med zainteresirano javnostjo.