Ocena teme:
  • 11 Glas(ov) - 4 Povprečje
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
Zaostritev EU zakonodaje o orožju
Kakšne so posledice mita o strelnem orožju, ki omogoča avtomatski režim ognja?
Strelno orožje, ki omogoča avtomatski režim ognja velja za posebej nevarnega, realnost pa se od tega precej razlikuje. Gre sicer za nadaljnjo evolucijo v razvoju, ki pa v taktičnem smislu povprečno predstavlja le relativno majhno izboljšanje (odvisno od vrste specifičnih dejavnikov) glede na tista orožja, ki omogočajo le pol-avtomatski režim ognja. Skladno s tem je njihova potencialna  nevarnost le malenkost večja od preostalega strelnega orožja.

Posledica napačne ocene njihove potencialne nevarnosti je med zakonodajalci in javnostjo prisotnost strahu do le tega ter posledično poizkus njihovega splošnega prepovedovanja. Seveda je naslednji korak prepovedovanje vsega strelnega orožja, ki po svojem izgledu le spominja nanj, čeravno funkcijsko ni enako. Nadalje je na udaru strelno orožje, ki bi se ga nemara dalo predelati v avtomatskega. Ob upoštevanju, da je režim ognja (posamično, avtomatsko), ki ga strelno orožje omogoča, funkcija sprožilnega mehanizma in ne mehanizma za polnjenje/praznjenje, potem kaj hitro ugotovimo, da je vso pol-avtomatsko orožje mogoče z manjšim ali večjim posegom predelati v avtomatskega, posledično pa bi ga bilo potrebno skladno z zgornjimi izhodišči, prepovedati. Ker je v principu mogoče predelati tudi repetirna orožja, so lahko na udaru tudi ta.

Običajno se zgodba nadaljuje v smeri, ko zakonodajalec, v določenih primerih celo izvršilna oblast, prepove vsako orožje, ki je bilo v preteklosti uporabljeno za izvedbo kriminalnega dejanja, kar pomeni potencialno kakršnokoli sredstvo. Ne nazadnje smo bili v določenih okoljih priče absurdom, ko so se določena orožja arbitrarno klasificirala le zaradi njihovega imena.

Tak pristop k urejanju področja je absurden in krši vsa pravna načela primernega pristopa pri koncipiranju zakonodaje.

Strelno orožje, ki omogoča avtomatski režim ognja je po svoji potencialni nevarni resda nekoliko nad pol-avtomatskim, vendar nedvomno v istem rangu z ostalimi strelnimi orožji in zelo blizu pol-avtomatskemu. Ob tem ima ravnanje z njim nekatere specifike in za varno, ne nazadnje pa tudi učinkovito uporabo, od uporabnika terja določena dodatna znanja. To pomeni, da tak tip ni ravno primeren za začetnike, prav tako pa ni nikakršnega realnega zadržka v kolikor se dovoli posest in uporaba posameznikom, ki imajo ustrezen staž in znanja na področju posesti ter uporabe strelnega orožja.


Kakšna je primerjava med avtomatskim krogelnim strelnim orožjem in pol-avtomatskim šibrenim?
Čeravno sedanja zakonodaja šibreno orožje v splošnem ne klasificira, kot posebej problematično pa je zanimiva precejšnja medsebojna podobnost obeh s stališča nekaterih učinkov.
 
Med orožje, ki deluje v avtomatskem režimi se po definiciji uvršča tisto strelno orožje, ki omogoča z enim potegom sprožilca izstrelitev več, kot enega izstrelka. Glede na zasnovo mehanizma se cikli lahko ponavljajo; običajno 2-5 krat, lahko do izstrelitve vseh nabojev v zalogovniku streliva orožja, ali do tehnične okvare.

Na drugi strani en poteg sprožilca pri pol-avtomatskem šibrenem orožju resda sproži le en strel, vendar ta lahko vsebuje večje ali manjše število ločenih izstrelkov. Ob uporabi zelo drobnih šiber imajo te relativno majhen domet ter vsaka za sebe tudi nizko energijo, ob uporabi določenih namenskih vrst streliva pa je teh le nekaj, njihova energija pa je primerljiva z nekaterimi šibkejšimi pištolskimi kalibri. Tako kombinacija zgoraj opisanega orožja in streliva na cilju z enim potegom sprožilca ustvari blizu 10 zadetkov, običajno zelo blizu eden drugemu, s tem, da je pri slednjem običajno nekoliko teže zagotoviti grupacijo. Če upoštevamo, da je kapaciteta okvirja pri avtomatskem orožju običajno okoli 30 nabojev, je očitno, da je z šibrenico, ki ima zalogovnik z le 5 naboji, na cilju povzročiti približno enako število lukenj, celo število potegov sprožilca za dosego tega gre v korist šibrenice (rafali pri avtomatskem naj bi bili kratki, če naj bodo učinkoviti).

Seveda gre v zgornjem zapisu za določene poenostavitve, ne glede na to pa nedvomno nakazuje na konceptualno podobnost učinkov med avtomatskimi orožji s krogelnim strelivom in na primer pol-avtomatskim, ne nazadnje tudi eno-stalnim, s šibrenim strelivom.
Odgovori


Prispevkov v tej temi
RE: Zaostritev EU zakonodaje o orožju - od spe7 - 26-11-2015, 12:50
RE: Zaostritev EU zakonodaje o orožju - od Iurium humanorum - 13-04-2016, 08:25