(29-11-2015, 16:21)fritz Napisal: @ 95krogov
(4) Bodies concerned with the cultural and historical aspects of weapons and recognised as such by the Member State in whose territory they are established and holding in their possession firearms classified in category A acquired before the date of entry into force of this Directive should be able to keep those firearms in their possession subject to authorisation by the Member State concerned and provided that those firearms have been deactivated.
Ni nobene analize ali argumentirane podlage za dejstvo, da muzejsko orožje predstavlja nevarnost za splošno javnost. Bolj smiselno bi bilo določiti strožje standarde varovanja za večje količine muzejskega strelnega orožja kot pa zahtevati uničenje zgodovinske vrednosti.
(7) Taking into consideration the high risk of reactivating badly deactivated weapons and in order to enhance security across the Union, deactivated firearms should be covered by this Directive. Additionally, for the most dangerous firearms stricter rules should be introduced in order to ensure that those firearms are not allowed to be owned or traded. Those rules should also apply to firearms of that category even after they have been deactivated. Where those rules are not respected, Member States should take appropriate measures including the destruction of those firearms.
Podpiram enovito rešitev dejanske onesposobitve DEKO orožij, do katerih je možno priti brez kakršnegakoli preverjanja. V nadaljevanju tega odstavka pa ni jasno kaj želi zakonodajalec povedati. Kaj so najbolj nevarna strelna orožja? Po moji strokovni oceni so to puškomitraljezi, če ostajamo v domeni lahkega orožja, a zakonodajalec tega ne definira. Z ustreznim načrtovanjem in izvedbo terorističnih napadov je lahko vsako strelno orožje zelo nevarno, ravno tako kot je zelo nevarno vsako strelno orožje v rokah nevešče ali neodgovorne osebe. Tako ohlapne definicije, ki omogoča arbitrarno odločanje, si zakonodajalec ne bi smel dovoliti. Jasno pa ni niti ali je zakonodajalec v nadaljevanju mislil na onesposobljeno (DEKO) strelno orožje ali na vso strelno orožje.
Kot zbiralec starega orožja bom glede tega podal svoje mnenje.
Kar se tiče vprašanja zgodovinskega orožja, bi morali glas povzdigniti tudi kulturniki in tisti, ki varujejo našo kulturno dediščino. Zna se zgoditi, da bo šlo v uničenje avtomatsko in polavtomatsko orožje iz 1. in 2. svetovne vojne, s tem pa do uničenja kulturne dediščine. V direktivi EU je navedeno zgolj ˝nekatero polavtomatsko orožje˝ in ˝nevarno orožje˝. Odvisno je, katero orožje bo s tem mišljeno. Pri pisanju zakonov bi zato morali upoštevati tudi zgodovinsko vrednost, s čimer bi bilo staro orožje (izdelano do tega in tega leta) izvzeto iz zakona oz. kategorizirano drugače. Kar srce me zaboli ob misli, da bojo uničevali redke zgodovinske primerke kot so STG44, MG34, FG42, PPD40, zasebne zbirke zbiralcev starega orožja so polne takih kosov, v večini primerov onesposobljenih. Vlaganje svojega truda in tisočih evrov za redek kos orožja, ki sploh nima statusa orožja (po ZORO-1), ampak zgolj nedelujoč kos kovine, sedaj pa nas mislijo razlastniniti vsega in uničiti našo kulturno dediščino.