Ocena teme:
  • 1 Glas(ov) - 5 Povprečje
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
izjave poslancev in evropske komisije na temo orožja
Uroš eno je nošenje orožja doma po hiši drugo pa je ležanje orožja in nabojev okoli po hiši, pod posteljo itd ... ta lovec orožja definitivno ni nosil.
Odgovori
Jaz na posvet pridem.
Odgovori
(04-01-2016, 17:28)dani_79 Napisal: Uroš eno je nošenje orožja doma po hiši drugo pa je ležanje orožja in nabojev okoli po hiši, pod posteljo itd ... ta lovec orožja definitivno ni nosil.

ma ja, in kako to izvejo? A smo spet na tisti stari "pri rutinski kontroli prometa so v dvojnem dnu rezervoarja šleperja odkrili 25kg heroina..." ali pa je kakšen dober človek poklica policijo in povedal da tam-in-tam patroni kar čez okna vun silijo? Pa seveda 080 Anomimna prijava, kaj pa drugega
Odgovori
To je una "z zbiranjem obvestil" :)....
Odgovori
normalno da niso prišli slučajno preverit, to nam je menda vsem jasno... kerlc je imel še kaj drugega masla na glavi verjetno. je pa res da če bi odprl vrata s pištolo za pasom in puško čez ramo bi imel veliko manj problemov kot pa s puško pod posteljo itd... seveda pa ob slovenskem tolmačenju zakonov pa je itak vse možno v vse smeri...
Odgovori
Bistven razlog Šoltesa za pripravo javnega posveta (na katerega bodo brw prišli samo tisti, ki se jim streže po pravicah, nikakor pa ne 'javnost') je – ne dvomim -, da s prve roke dobi argumente nadležne opozicije pri izdaji zakonskih restrikcij; ki jih bo potem v svoji pisarni s pomočniki lepo v miru z valjarjem nevtraliziral in se v Bruslju lagodno 'odrezal', kot večinskemu mnenju  ustreza.
Tako mnenje pa je npr. tipičen Slabetov honorirani prispevek v Delu z dne 28.12.15.
 
Na posvetih državnij institucij in nameščencev so najbolj dobrodošla jamranja posameznikov, ki štrlijo iz povprečja razmišljanj o npr. pojavljanju pokalic na ulici, v gozdu, na in v bližini streliščih, okrog hiš.
 
Če posvet ne bo izzvenel v obilici vprašanj sodelujočih našemu zastopniku-in državnemu predstavniku; namreč, kakšne verodostojne raziskave je država izvedla (brez raznih belgijskih in švedskih inštitutov – predstavnikov lobija, ki prodaja naši vojski puško), da bi ugotovila dejanski vpliv obstoječe zakonodaje na povečana tveganja za ekscese v položaju sedanjih terorističnih nevarnostih, potem mu bo uspelo prav to, na kar računa.
 
Torej:
§      Kako vpliva zaostritev legalne nabave na črni trg in kje država vidi 'očitne' povezave s preprodajalci nelegalnega orožja?
§      Koliko je bilo poškodb z legalnim orožjem v primerjavi s poškodbami pri kagljanju?
§      Ali država, ki želi revidirati tradicionalno urejeno pozitivno zakonodajo uporablja izsledke statistike v Evropi od Španije do Romunije ali konkretno v Sloveniji?
§      Kakšne težave ima pri predlogu orožne zakonodaje Pahor v primerjavi z Obamo?
§      Kako država pozicionira tradicijo lova in športnega strelstva v Sloveniji v primerjavi z Grčijo?
§      Če je interes vojaške industrije ,po mnenju predlagateljev' zaviranje dostopa do legalnega orožja, zakaj se cene vojaškega orožja (dobički) s tem nesporno višajo?
§      Koliko uradnih strelišč je bilo v Sloveniji po letu 1990 odstranjenih, uničenih, privatiziranih in predelanih v drug namen in kakšna je primerjava varnostnih standardov na naših streliščih v primerjavi s Češko?
§      Itd.itd. – kar vse daje jasnejši odgovor na oceno varnosti v zvezi z nabavo/uporabo orožja za državljane.
 
Se popolnoma strinjam z nekaterimi tule na forumu, da je vsakršna degradacija naše zakonodaje čisto navadna izdaja nacionalnih interesov in vsakršno pridiganje naših predstavnikov zatorej naj ne bo usmerjeno k državljanom ampak k tistim, ki želijo tako degradacijo oz. imajo tuj interes.
Odgovori
Kje je zasledit to izjavo MNZ, ki jo povzemajo finci.

http://www.suomensotilas.fi/slovenia-vas...rektiivia/
Odgovori
(05-01-2016, 14:03)mr.T Napisal: Kje je zasledit to izjavo MNZ, ki jo povzemajo finci.

http://www.suomensotilas.fi/slovenia-vas...rektiivia/

Prejeli smo vaš dopis v zvezi s predlogom Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja (v nadaljevanju: Direktiva 91/477/EGS). Glede predloga sprememb Direktive 91/477/EGS smo prejeli številna pisanja in peticije, s katerimi strelske organizacije, posamezniki in drugi deležniki temu predlogu nasprotujejo. V vseh pisanjih je izraženo enako ali podobno mnenje, in sicer, da nameravane spremembe Direktive 91/477/EGS zaostrujejo orožno zakonodajo in na ta način kaznujejo lastnike orožja, ki orožje posedujejo na zakonit način, civilno orožje uporabljajo prvenstveno za šport, lov ali zbiranje, torej v povsem zakonite namene, ter da nameravane spremembe v ničemer ne bi doprinesle k zmanjševanju terorizma. Ministrstvo za notranje zadeve je vaše mnenje preučilo in v zvezi z njim pojasnjuje naslednje:
 
Ministrstvo za notranje zadeve je po slovenskem pravnem redu pristojno za izvajanje določb Zakona o orožju, s katerim je v slovenski pravni red prenesena Direktiva 91/477/EGS. Zakon o orožju je Državni zbor RS sprejel leta 2000, v aprilu 2004 je Državni zbor RS ratificiral Protokol o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu iz leta 2001 (v nadaljevanju protokol). Oba omenjena predpisa je Ministrstvo za notranje zadeve upoštevalo pri pripravi predloga zakona.
 
V organih Evropske unije že od leta 2000 potekajo razprave o potrebi po spremembi Direktive 91/477/EGS. Tega leta je Komisija Evropske unije na podlagi 17. člena Direktive 91/477/EGS objavila poročilo o izvajanju obravnavane direktive. Direktiva 91/477/EGS je bila sicer spremenjena leta 2008, vendar se te spremembe nanašajo predvsem na uskladitev navedene direktive s Protokolom o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu iz leta 2001.
 
Po terorističnih napadih v Franciji in na Danskem je Komisija Evropske unije objavila predlog Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 91/477/EGS in ga dala v razpravo državam članicam Evropske unije. Predlog direktive med drugim predvideva:
-     uvrstitev avtomatskega strelnega orožja, ki je bilo predelano v polavtomatsko orožje v kategorijo A,
-     uvrstitev polavtomatskega strelnega orožja za civilno uporabo, ki je podobno avtomatskemu strelnemu orožju (sedanja 7. točka kategorije B) v kategorijo A,
-     prepoved onesposobljenega orožja kategorije A,
-     omejitev veljavnosti orožnih listin (dovoljenje za nabavo in posedovanje orožja) na 5 let,
-     da se ta direktiva uporablja tudi za zbiratelje orožja.
 
Ministrstvo za notranje zadeve je v zvezi s predlaganimi rešitvami zavzelo stališče, da so zaradi preprečevanja kriminala z orožjem, pa tudi glede na tehnični razvoj, trende orožja za civilne potrebe, ki se proizvaja in ponuja na trgu Evropske unije in navsezadnje na svetovnem trgu, potrebne spremembe in dopolnitve Direktive 91/477/EGS. K zgoraj navedenim rešitvam direktive pa je Ministrstvo za notranje zadeve izrazilo zadržke, saj meni, da se z zaostrovanjem pogojev za nabavo orožja za civilno rabo ne bo kaj dosti pripomoglo k preprečevanju kriminala z orožjem ali terorizma. Večina kaznivih dejanj, storjenih z orožjem, je storjenih z orožjem, ki izvira s črnega trga (nelegalni trg). Črni trg pa se oskrbuje z orožjem predvsem z območij, kjer so ali še potekajo vojaški spopadi. Deležniki kaznivih dejanj terorizma in drugih kaznivih dejanj se za pridobitev orožja ne ukvarjajo z legalnim trgom, saj ga lažje (brez birokracije in puščanja sledi) pridobijo na črnem trgu. Omejiti je potrebno črni trg, za kar pa so potrebni drugi ukrepi in ne nepremišljeno zaostrovanje pogojev za nabavo in posest orožja za civilno rabo.
 
V zvezi s posameznimi določbami, ki izhajajo iz predloga spremembe Direktive 91/477/EGS pa je Ministrstvo za notranje zadeve zavzelo naslednje stališče:
 
1.            Ne strinjamo se s popolno prepovedjo pridobivanja in posesti orožja kategorije A, saj ga je v Republiki Sloveniji dovoljeno zbirati. Iz besedila predloga direktive ni jasno, ali gre za absolutno prepoved nabave in posedovanja takega orožja ali gre samo za orožje, ki je bilo zaseženo zaradi nedovoljene trgovine z orožjem. Če se prepoved nanaša na orožje, ki je bilo zaseženo zaradi nedovoljene trgovine, se s prepovedjo strinjamo. Če pa gre za absolutno prepoved, še zlasti orožja iz 2. točke kategorije A, se z njo ne strinjamo v smislu zbiranja takega orožja. V Sloveniji lahko izjemoma osebe, ki imajo dovoljenje za zbiranje orožja, zbirajo tudi drugo kratkocevno in dolgocevno strelno orožje s posamičnim polnjenjem, repetirnim mehanizmom, polavtomatsko in avtomatsko orožje ter hladno orožje iz kategorije A. Orožje kategorije A je dovoljeno zbirati le, če se da na podlagi znanih dejstev ugotoviti, da se ne izdeluje več in da ga ne uporabljajo obrambne sile ali policija, ali če je trajno onesposobljeno. Osebe lahko poleg orožja zbirajo tudi strelivo za orožje. Orožje in strelivo kategorije A je prepovedano nositi in uporabljati kot orožje. Izjemoma je dovoljeno tako orožje uporabiti na primernem strelišču, v znanstvene ali raziskovalne namene, po predhodnem dovoljenju pristojnega organa. Orožje kategorije A, za katerega je ugotovljeno, da se ne izdeluje več in ga ne uporabljajo obrambne sile ali policija, in strelivo za takšno orožje Ministrstvo za notranje zadeve uvrsti na seznam orožja iz kategorije A, ki ga je dovoljeno zbirati, in je za ta namen posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom promet, nabava in posest dovoljena. Izpolnjevanje pogojev za uvrstitev orožja na seznam ugotavlja komisija, ki jo imenuje Ministrstvo za notranje zadeve.
2.            Ne strinjamo se s prepovedjo onesposobljenega orožja kategorije A, saj ni mogoče prezreti okoliščine, da veliko zbiralcev orožja zbira samo onesposobljeno orožje in da ga je celo ob legalizaciji onesposobilo. Po drugi strani onesposobitev orožja po Protokolu razumemo kot instrument, da se orožje na eni strani »iztrga« iz nelegalnega trga, po drugi strani pa, da se prepreči prehod legalnega orožja na nelegalni črni trg, saj mora biti tako onesposobljeno, da ga ni mogoče več uporabiti kot orožje. Iz tega sledi, da Republika Slovenija podpira predlog, da se za vse države članice Evropske unije predpiše enotne standarde za onesposobitev orožja in tudi enotni obrazec certifikata za onesposobljeno orožje.
3.            V zvezi s prepovedjo avtomatskega orožja, ki je bilo predelano v polavtomatsko orožje pojasnjujemo, da prvotno trgovina, nabava in posest takega orožja v Sloveniji ni bila dovoljena, ker se ga je štelo za vojaško orožje, ki ga urejajo predpisi s področja obrambe. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, pa so slovenski trgovci začeli vnašati orožje iz drugih držav članic v Slovenijo na podlagi predhodne privolitve za vnos orožja, v kateri je bilo izrecno navedeno, da se dovoli vnos orožja iz 4. točke kategorije B. Ugotovljeno je bilo, da je deklarirano orožje iz 4. točke kategorije B dejansko predelano vojaško orožje, poleg tega je trgovina in posest takega orožja v večini držav članic dovoljena, zato je bila nacionalna zakonodaja v tem delu sproščena. V Sloveniji je predelano le manjše število avtomatskega, polavtomatskega orožja. Seveda pa bi bilo potrebno tudi na tem področju predpisati enotne standarde za predelavo orožja, iz česar izhajajo zadržki ministrstva, da se predelano polavtomatsko orožje prepove.
4.            V zvezi s prepovedjo polavtomatskega strelnega orožja za civilno uporabo, ki je podobno avtomatskemu strelnemu orožju (sedanja 7. točka kategorije B) je bilo že pri prenosu Direktive 91/477/EGS v slovenski pravni red nerazumljivo, kaj se razume pod besedo »podobno«. Ministrstvo je v zvezi s tem opozorilo, da morajo omejitve in prepovedi za orožje temeljiti predvsem na ognjeni moči orožja in ne na podobnosti, ki je nedorečen pojem.
5.            V zvezi z omejitvijo veljavnosti orožnih listin za nabavo in posedovanje orožja na največ 5 let, pojasnjujemo, da v Republiki Sloveniji poznamo več vrst orožnih listin, iz katerih izhajajo različne pravice in obveznosti, in zato je določena tudi različna veljavnost listin. Dovoljenje za nabavo orožja dovoljuje posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom nabavo orožja in se izda z veljavnostjo šestih mesecev. Nabavo orožja mora imetnik dovoljenja priglasiti pristojnemu organu v roku osmih dni po njegovi nabavi, da orožje registrira in da zaprosi za izdajo orožne listine za posest oziroma nošenje orožja. Orožni list dovoljuje posamezniku posest in nošenje vpisanega kosa orožja in se izda za lovsko in športno orožje z veljavnostjo dvajsetih let, za varnostno orožje pa z veljavnostjo desetih let, po preteku veljavnosti dovoljuje orožni list posamezniku posest orožja brez pravice nošenja in prenašanja. Dovoljenje za posest orožja dovoljuje posamezniku posest in prenašanje posameznega kosa orožja ter njegovo uporabo v lovišču ali na strelišču in se izda s trajno veljavnostjo. Glede na navedeno menimo, da bi bila veljavnost orožnega lista ali dovoljenja za posest orožja za čas 5 let prekratka, saj bi pomenila administrativno oviro in stroške za imetnike orožja (ob vsakem podaljšanju bi moral izkazati veljavnost pogojev in priložiti dokazila). Menimo, da bi bilo ustrezno, da bi za orožni list, ki dovoljuje posest in nošenje, določili veljavnost 10 let (za lovsko, športno in varnostno), za dovoljenje za posest orožja, ki dovoljuje le posest in prenašanje, pa bi pustili trajno veljavnost, s tem da bi upravni organ po uradni dolžnost po določenem času (npr. po 10 letih) preveril, da ni zadržkov javnega reda.
 
S spoštovanjem.
Odgovori
Hvala Pogi. No, pa imamo včasih tudi razlog biti s čem zadovoljni.

Nevarnost imenovana Direktiva ES še vedno ostaja a je nasprotovanje čedalje večje.
“So I say, “Live and let live.” That’s my motto. “Live and let live.” And anyone who can’t go along with that, take him outside and shoot the motherfucker. It’s a simple philosophy, but it’s always worked in our family.”
George Carlin
Odgovori


Čeprav iz ZDA par let nazaj, vseeno dober govor. Uporabiti kot sredstvo pri pomirjanju zaostrovalcev zakonodaje Papers
Odgovori
Razmišljal sem malo glede predloga o popolni prepovedi A kat. četudi je orožje deaktivirano. 

Glede na ta predlog bi lahko to pomenilo tudi, da ne bo prepovedano samo strelno orožje,  ampak tudi izpraznjene ročne bombe, granate, mine,  zolje itd.... četudi so izpraznjene vseh nevarnih snovi. Skratka vse iz kategorije A. To mi je prišlo na misel, ker imajo zbiralci eksponatov soške fronte (ki jih je v Slo. res ogromno) takih predmetov na tisoče. Npr. izkopanine in ostaline, ročne bombe ki so brez vnetljivih snovi, skratka samo zarjavela lupina. Po današnji zakonodaji so ti predmeti v prosti prodaji, zanje ni potrebno imeti niti certifikata o onesposobljenosti. A če bi bil ta predlog sprejet, bi lahko postali popolnoma prepovedani. 

S tem se število kosov ˝orožja˝, ki bi bilo po novem popolnoma prepovedano, več kot podvoji. 2x večji strošek za državo, 2x več birokracije, 2x več uničevanja kulturne dediščine, 2x več ilegalizacije, 2x več prizadetih poštenih državljanov itd. kot je bilo predvideno do sedaj. To bi bilo pametno posredovati EK in omeniti tudi na Šoltesovem javnem posvetu.
Odgovori
Ponovno razmišljanje v smeri določenih sprememb obstoječe zakonodaje.

Mimogrede, določitev minimalnih standardov za shranjevanje bi bil lahko eden od morebitnih logičnih predlogov Komisije.


Kako je potrebno shranjevati strelno orožje in strelivo?
Strelno orožje je potrebno shranjevati na način, da to ni enostavno dostopno osebam, ki niso pooblaščene za njihovo posest, oziroma uporabo.

Tipično se to nanaša na shranjevanje doma, v drugih ne bivalnih prostorih, vozilu, ipd.
Pri tem so s protipravno odtujitvijo oziroma uporabo povezana različna tveganja:
- s tistimi, ki se legitimno nahajajo v okolju v katerem so strelna orožja shranjena.
Obseg tovrstnih tveganj je docela različen; lahko gre za varnostno problematične posameznike, posameznike z mentalnimi motnjami, ne nazadnje tudi otroke, ki predstavljajo svojevrstno tveganje, predvsem zaradi nevarnosti nesreč. Na drugi strani so to lahko odrasle, razsodne in kot take neproblematične osebe, ali pa je posestnik celo edini, ki ima dostop do teh prostorov.
- s tistimi, ki bi protipravno vstopili (vlomili) v prostor v katerem je orožje shranjeno.
V tem primeru gre lahko za naključne vlome, ali pa je bil objekt vloma izbran zaradi točno določenega razloga, eden izmed teh pa je lahko tudi vedenje vlomilcev, da se tam nahaja strelno orožje.

Z ustreznimi ukrepi je mogoče nivo tveganja zmanjšati na zanemarljivo raven. Ti bi morali biti načeloma takšni, ki bi jih v specifičnem primeru sprejel razumen posameznik. V izogib različni interpretaciji potrebnih ukrepov je smiselno predpisati njihovo minimalna raven.
                                        
Strelivo (pogonska in vžigalna polnitev/kapice) so zakonsko regulirane snovi, oziroma premeti. Shranjevati jih je potrebno na način, ki onemogoča njihovo zlorabo (shranjevanje enako, kot orožje). Pri tem je potrebno upoštevati, da gre za hitro gorljive snovi (eksplozive) in je pri shranjevanju potrebno upoštevati tudi ta vidik. To pomeni shranjevanje v ognje-varnih omarah v kolikor so količine večje.

Metodološko mora biti predpisan način poenoten, pri tem pa omogočati tudi prilagojenost posameznim kategorijam uporabnikov.

Predlog za minimalne standarde v spodnji tabeli.


Priponke
.pdf   Minimalni standardi shranjevanja orožja.pdf (Velikost: 25,38 KB / Prenosi: 281)
Odgovori
Citat:To pomeni shranjevanje v ognje-varnih omarah v kolikor so količine večje

Lih obratno, bolj kot jih zapiraš večje bodo posledice gorenja. Mislim, da je celo eno od vprašanj na izpitu za filanje kako se shranjuje pogonski smodnik in da je pravilni odgovor v smislu omar, ki niso trdno/hermetično zaprte, ker ob vžigu nastane pritisk in razgoni namesto da bi samo zgorelo...
Odgovori
Bistvo hrambe je v tem, da orožje ne pride v roke nepooblaščenim osebam (npr. otrokom)
... 

Torej zadostuje omara, katero se da zakleniti, če pa pride do vloma, pa vlomilcev ni zadržal niti trezor banke SKB...
Odgovori
[quote pid='110946' dateline='1452077581']
...
Lih obratno, bolj kot jih zapiraš večje bodo posledice gorenja. Mislim, da je celo eno od vprašanj na izpitu za filanje kako se shranjuje pogonski smodnik in da je pravilni odgovor v smislu omar, ki niso trdno/hermetično zaprte, ker ob vžigu nastane pritisk in razgoni namesto da bi samo zgorelo...
[/quote]
Tehten pomislek; na eni strani je zaželeno, da do vžiga ne pride, v kolikor se to vseeno le zgodi, potem se v celoti strinjam, da je ustvarjanje tesno zaprtega prostora zadnja stvar, ki bi si jo želeli, saj dosežemo učinek bombe.
Po drugi strani je zaželeno, da izstrelki iz nabojev ne morejo prosto leteti po okolici (sicer nimajo posebej velike energije, so pa vseeno nevarni), kar lahko močno oteži reševanje ter gašenje. Vsekakor bi bilo na to temo smotrno nekoliko konzultirati gasilce, strokovnjake za razstreliva, ipd.

Mimogrede, pojem ognjevarnih omar uvaja ZOro.
Odgovori
(06-01-2016, 12:53)Mato Napisal:
Citat:To pomeni shranjevanje v ognje-varnih omarah v kolikor so količine večje

Lih obratno, bolj kot jih zapiraš večje bodo posledice gorenja. Mislim, da je celo eno od vprašanj na izpitu za filanje kako se shranjuje pogonski smodnik in da je pravilni odgovor v smislu omar, ki niso trdno/hermetično zaprte, ker ob vžigu nastane pritisk in razgoni namesto da bi samo zgorelo...

Točno tako ,čeprav pošteno povedano  protipožarne omare ščitijo vsebino pred ognjem iz okolice ne okolice pred vplivi vsebine omare.

Tule zadeve še vedno gorijo a je zaradi zaprtega prostora precej bol silovito gorenje pa za borih 2000 nabojev.


odprto kurjenje 80kg smodnika


Najboljši prikaz problematike.

Odgovori
(06-01-2016, 12:48)Iurium humanorum Napisal: Ponovno razmišljanje v smeri določenih sprememb obstoječe zakonodaje.

...

Predlog za minimalne standarde v spodnji tabeli.

Iurium humanorum zdaj pa počasi pretiravaš. Pa ti bi vse predpisal in točno določil. A ni to v nasprotju s širšim dojemanjem človekovih pravic in svoboščin in je tvoj nick le kisla prvoaprilska šala?

Tam kamor ti sedaj siliš, je nadaljnja in povsem nepotrebna birokracija. Določitev omar, režim shranjevanja do deset in nad deset kosov, ali je določen kos lahko sploh sestavljen in ostale neboluze?! Pa a si ti to sploh predstavljaš v praksi ali samo teoretiziraš zaradi teorije same? V praksi bo potem dovoljen samo določen tip omare z XY certifikatom, ki bo stal 5x več kot železna omara iz Bauhausa. Zakaj že?! Da ne omenjam kontrole teh tvojih ukrepov; najbolje, da dopišeš še obvezna videozveza z online povezavo z NPU, UE in vsemi pristojnimi Inšpektorati, da jim ne bo potrebno hoditi po hišah, ampak te lahko gledajo kar na daljavo...

Tole pa res ne razumem, pluvanje v lastno skledo. Če misliš, da si premalo reguliran za svoje orožje, ga prosim odnesi na UE. Se bomo tudi ostali počutili bolj varno.
Odgovori
Jao Jurij človek božji
 
Pa kje je meja predpisovanja?
 
Star foter je šel s puško na rami s škornji preko gnoja v lovišče (v gnili Avstriji). Foter se je prej moral še vpisati v knjigo, da bi ga našli, če ni našel zastreljene divjadi (v gnili Jugi).
Sam sem v 'gnili Jugi' vrgel na javni avtobus sanduk municije in dve puški in šel na trening na strelišče.
Pa kje je danes suverenost ene nacionalne države prašam?
Mislim, ko gre za zakonodajo ...
 
Doma pa itak me moja frau vsak dan tako rihta glede zaklepanja pred froci, da sem pozabil vse plonkceglce iz kemofaksa. A tile pravniki sploh poznajo kakšne osnove kemije? .. sej še matematike nimajo na faksu.
 
Kriminal je v usranosti in pezdetarstvu te ljube nam države! Nihče od povzpetnikov se več ne spomni na folk ...
Odgovori
Edini conclusion iz zadnjega videa je velik glavobol ko vidiš kolk dnarja gre neasistirano v luft...:)
Odgovori
(06-01-2016, 13:30)Mato Napisal: Edini conclusion iz zadnjega videa je velik glavobol ko vidiš kolk dnarja gre neasistirano v luft...:)

Dejansko gasilci so tele velike količine gorečega streliva pogasili neštetokrat lažje in hitreje kot bale sena, ki so gorele pri sosednjem kmetu kako leto nazaj.
Odgovori




Uporabnikov, ki berejo to temo: 2 Gost(ov)